Trebušni položaji pri dojenčku

Otrok v razvoju potrebuje izkušnje iz vseh položajev, tako na hrbtu, trebuhu, boku ter pol na boku.  Na trebuhu otrok prvič lahko vidi svet  iz druge perspektive. Položaj omogoča veliko stika telesa s podlago, kar pripomore k zavedanju otroka o lastni telesni shemi. To je osnovni položaj iz katerega otrok prehaja v višje položaje in tako  postane dinamičen ter mobilen v prostoru.

Zakaj je dobro, da je otrok na trebuhu?

Na trebuhu otrok razvije pomembne mišice vratu, hrbta in ramenskega obroča. Te mišice so potrebne, da lahko usvoji prve mejnike v razvoju. Sočasno se razvijejo tudi druge strukture: sklepi, fascije in ostale mehko-tkivne strukture. Otrok se seveda ne zaveda, katere mišice uporablja, vse to poteka na podzavestni ravni. Na samem začetku otrok dvigne glavo od podlage le toliko, da osvobodi nos. S časom zna že pogledati v obe smeri in na koncu tudi obrniti glavo.

S trebušnim položajem lahko preprečimo, da bi otrok imel zaležano glavo (plagiocefalijo). To je sploščenost lobanje, če otrok spi večinoma samo na eni strani. Spanje se priporoča na boku oz. hrbtu, trebušni položaj pa je primeren za igro ali dnevni počitek.

Leže na hrbtu otrok vidi samo stvari, ki so nad njim. Trebušni položaj mu omogoča, da pogleda v različne smeri in vidi svet iz druge perspektive. V prvih dveh mesecih še ne more pogledati naprej. Z disociacijo glave, vidi stvari v nivoju oči in zmore dlje časa držati glavo v prostoru.

Trebušni položaj mu omogoča, da se opira na podlahti. S tem je pritisk usmerjen v ramenski sklep, kar je pomembno za stabilizacijo samega sklepa. Poveča se tudi mišična moč v rokah, kar mu kasneje omogoča, da se dvigne na dlani.

Lahko je preventiva pred zaostankom v motoričnem razvoju.

Zakaj se nam zdi, da otrok na začetku ne mara trebušnega položaja?

Na trebuhu je otrok aktiven proti gravitaciji. Predvsem na začetku mu je to zelo težko, saj mišice vratu in zgornjega dela hrbta še niso dovolj razvite. Položaj je zahteven vse do takrat, dokler ne usvoji obračanja še iz trebuha nazaj na hrbet. Dokler se ne zna samostojno obrniti je na nek način ujet v tem položaju. Velja pravilo da čas, ki ga otrok preživi na trebuhu, postopoma podaljšujemo.

Kdaj lahko damo otroka prvič na trebuh?

Otroka lahko obrnemo na trebuh že takoj, ko pridemo iz porodnišnice domov. Pri tem nam lahko pomaga tudi patronažna medicinska sestra. Nezaceljen popek ni ovira, da otroka nebi smeli obrniti na

Na kaj naj bomo pozorni, ko otroka navajamo na trebušni položaj?

Na samem začetku, ko otroka še privajamo na trebušni položaj, ga ne pustimo na tleh samega z nekaj igračami. Lahko ga tudi nekajkrat zakotalimo iz hrbta na trebušček ter nazaj in mu s tem pokažemo, da lahko gremo iz trebuha nazaj na hrbet. Ves čas se z njim tudi umirjeno pogovarjamo oz. mu zapojemo kakšno pesmico.

Trebušni položaj lahko uvedemo v del vsakodnevne rutine, npr. po menjavi pleničke ga lahko obrnemo za minutko na trebuh.

Koliko časa naj bo otrok na trebuhu?

Otrok naj bo na trebuhu po nekaj minut hkrati, večkrat na dan. Ko opazimo, da je že pridobil na moči, lahko čas podaljšamo.

Trebušni položaj naj bo namenjen predvsem igri, lahko pa otrok podnevi tudi zaspi v tem položaju. V tem primeru smo v bližini.

Najtežji položaj je leže na trebuhu na blazini, medtem ko so vsi ostali načini razbremenjeni in lažji za otroka.

Kako vse je otrok lahko na trebuhu?

• Leže na trebuhu na blazini, mi smo zadaj;
• Leže na trebuhu na blazini, mi smo spredaj;
  Ta položaj nam omogoča, da imamo dober očesni kontakt z otrokom.
• S trebuhom preko naših nog;
  Mi lahko sedimo na blazini ali na stolu, pri čemer imamo nogo, ki je bližje otrokovemu obrazu malo dvignjeno.
• S trebuhom na naš prsni koš;
  Mi lahko ležimo v počivalniku ali na sedežni. Bolj kot smo leže, težje je za otroka.
• V naročju s trebuhom navzdol;
  V tem položaju lahko otrok gleda navzdol ali naprej v nivoju oči. Pazimo, da sta obe otrokovi roki preko naše roke.

Obračanje sodi med prve mejnike v razvoju. Večina otrok  v četrtem mesecu  osvoji obrat na bok, okoli petega meseca na trebuh in čisto na koncu še iz trebuha nazaj na hrbet. S tem, ko otrok postane vešč v obračanju, tudi ni več rad na hrbtu. V primeru, da na trebuhu oz. tudi v ostalih položajih opazite izrazito iztegovanje, ki ni povezano z njegovim razpoloženjem (utrujenost, bolečina …) in se ponavlja, se posvetujte s fizioterapevtom ali pediatrom.

Simona Dergan, dipl. fizioterapevtka
babyfizio, fb