Delamo eno, govorimo drugo, ob tem čutimo tretje

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Delamo eno, govorimo drugo, ob tem čutimo tretje

Piše Andreja Semolič

Ste se že kdaj opazovali s tega stališča ali celo zalotili sami sebe, da so vaše akcije drugačne od namere? Lahko smo pozorni na to relacijo znotraj sebe. Vedno pa gre za sporočila skozi premik. Otrok skozi naš premik zaznava našo namero bolj, kot našo predstavo, željo ali potrebo, da naredimo dobro.

Kako začutim skozi roki, kje otrok potrebuje oporo in kako le to uskladim s čutenjem, ki ga slišim v srcu in razumom, ki nam govori marsikaj, predstavlja široko polje razvoja in odnosa, ki ga vzpostavljamo.

To široko vibracijsko polje nudi neizčrpne možnosti razvoja. Potrebno se je le uglasiti. Kako? To se starši lahko učite zaznavati preko razvojnih funkcionalnih prijemov pedokinetike®. Zato bom osnove tudi predstavila. Tako, da začutimo kako otroku nudimo oporo, ki jo potrebuje po organski poti, ki ni nujno uglašena z našo predstavo in namero.

Ker so dojenčki in otroci odvisni od tega, da najprej od nas staršev in kasneje drugih oseb, povzemajo vzorce kako živeti, je tu čas, da preverimo svoje vzorce delovanja in obnašanja. Da prepoznamo kako smo pripravljeni na uglaševanje z otrokom, okolico in sočlovekom. Za začetek razdelajmo razvojne pojme, da jih lahko razlikujemo in umestimo v polje zdravega razvoja.

Preživetveni mehanizmi in preživetveni refleksi

To so aktivatorji mehanizmov uglaševanja in koherentnega vzpostavljanja poti in odnosov delovanja razvoja. Omogočajo, da razvojne naloge rešimo, ker le tako razvijemo višje dele delovanja, izrabljamo razvojno kapaciteto človeške vrste – (genom/modri print) in v kontinuiteti razvoja odkrivamo vse višje stopnje zavedanja.

Z reševanjem razvojnih nalog, ki so plod življenja samega, tako mehanizmi kot refleksi preživetja integrirajo in oblikujejo osebno strategijo delovanja in interakcije z okoljem.

Integracija / umeščanje in usklajevanje, poteka preko premikanja: a. v mejah samega sebe in b. izven svoje osi (premikanje po prostoru, plazenje lazenje, kobacanje, hoja, tek). To vodi v naprednejše zaznavne oblike delovanja človeka. Zato je tu razvojni proces, ki nudi, da se lahko zgodi integracija in izraba razvojne kapacitete. Zato se je dobro zanimati za proces in ne rezultat. Proučevati razmerja in le to razlikovati in ne iskati navodil do cilja. Vsi vemo, da obstaja več poti in več načinov do istega cilja. Čemu to ne koristimo tudi tam, kjer se dobesedno v kot stiska otrokovo pravico do drugačnih poti do cilja?

Razvojni izzivi, razvojni konflikti in razvojne naloge ni enako strah, stres, frustracija

Nelagodja, ki jih starši doživljajo ob otrokovih razvojnih izzivih so realnost starša, ki otroku odpirajo možnosti izrabe razvojne kapacitete. Same po sebi niso nerešljive ali tako zahtevne, da jih v svojem času in načinu človek ne bi zmogel integrirati.

Problem nastopi, kadar ni v staršu razjasnjeno, kaj dejansko otrok zmore in česa še ne.

Otrokova dejanska zmožnost nima direktne povezave s starševo predstavo in željo, kako naj bi šlo in kaj bi otrok že lahko ali bi že moral.

Tu se zapletamo z otrokom v čustvene zanke in bodisi od otroka zahtevamo preveč, kljub temu, da tega ne želimo ali pa mu dovolimo premalo, kljub temu, da je zmožen že več, a tega sami ne zmoremo zares videti.

Nadaljujemo

Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor