Barva oči – po kom jo bo otrok podedoval

Modre oči po očetu ali rjave po mami? Kakšno barvo oči bo imel otrok in v kolikšnem času se bo barva dokončno izoblikovala?

Najpogosteje imajo prav tisti, ki stavijo na modro barvo oči. Večina otrok namreč pokuka na svet z nebeško modro barvo oči, a dokončna barva se pri posamezniku izoblikuje nekoliko kasneje. Oftalmologi za to krivijo majhno količino pigmenta na šarenici, ki ga organizem postopno proizvaja pod vplivom sončne svetlobe. Brez zadostne količine tega pigmenta so oči modro-sive. To je značilno za večino otrok svetle polti.

Potomci azijske in temnopolte rase se običajno rodijo z rjavimi očmi, ki praviloma ostanejo takšne, spremeni se le odtenek prvotne barve. Za razliko od njih lahko otroci s svetlimi očmi zamenjajo kar nekaj odtenkov barve, preden se jim izoblikuje dokončna barva. Včasih se to dogaja tudi pri ljudeh, ki ostanejo modrooki do konca življenja.

Zgodi pa se tudi, da narava podari rjave oči posameznikom s svetlejšo poltjo. Tudi pri črnookih otrocih lahko prvobitna barva oči posvetli.

Čas izoblikovanja barve oči

Čas, ko se barva oči pri otrocih dokončno izoblikuje, se razlikuje od posameznika do posameznika. Nekaterim se dokončna barva oči izoblikuje že v dveh ali treh mesecih po rojstvu, pri drugih pa lahko ta proces traja več let. Tega starši običajno ne vedo in so ob spoznanju pogosto presenečeni.

Razširilo se je mnenje, da je barva oči povezana tudi z dojenjem in da se barva oči dokončno izoblikuje, ko dojenček preide na uživanje goste hrane. Pediatri pa trdijo, da je to zgolj naključno sovpadanje dveh pomembnih prelomnic v otrokovem življenju.

Večina strokovnjakov je mnenja, da se barva oči dokončno izoblikuje najpozneje pri starosti treh let. Po tej starost se, po besedah strokovnjakov, barva šarenice več ne spreminja in se ta proces zaključi.

Barva oči in genetika

• Otrok, čigar starši imajo modre oči, ima lahko rjave oči ali oči v ‘barvi čaja’.
• Če ima eden od staršev svetlo rjave oči, drugi pa modre, ima lahko otrok kakršnekoli barve oči.
• Če sta oba starša rjavooka, ima otrok lahko kakršnekoli barve oči. A najverjetneje je, da bodo otrokove oči v enem od odtenkov med svetlo in temno rjavo.
• Zelena barva oči je relativno redka. Ta ni povsem dominantna in je tako najmanj predvidljiva za dedovanje. V kombinaciji s svetlimi očmi se lahko pri otrocih prikažejo v temnejših odtenkih.
• Še redkeje pa se rodijo otroci z različnima šarenicama. Različna barva levega in desnega očesa se pojavi, ko se srečata dve enako dominantni barvi pri starših.

Če imata oba starša svetlo modre oči, otrok ne bo imel oči temnejšega odtenka, kot je starševski.

Svetle oči so občutljive na svetlobo

Šarenica ali iris je po obliki podobna ploščatemu prstanu z odprtino v sredini, ki ji pravimo zenica. Barva šarenice okrog zenice je odvisna od pigmenta melanina in narave odsevanja svetlobe. Količina pigmenta določa nasičenost barve očesa – več je melanina, temnejše so oči. Količina melanina določa občutljivost posameznikovih oči na svetlobo. Zahvaljujoč zaščitnemu pigmentu svetloba prodre v notranjost zrkla le skozi zenico.

Barva oči vzrok za številne spore

Teorija o tem, da se barva oči deduje, se je prvič pojavila ob koncu 19. stoletja. Barva oči je tako postala ena od najpogostejših metod za ugotavljanje očetovstva. A pri tem občutljivem vprašanju ne veljajo zakoni aritmetike. Tukaj moramo vsaj osvežiti znanje o genetiki iz osnovne šole ali pa se opreti na teorije strokovnjakov. Sodobni genetiki so si enotni, da barva oči ne more biti najbolj zanesljiv dokaz očetovstva.

Po rezultatih znanstvenih testov je roženica modrookih ljudi dvakrat bolj občutljiva od tiste pri rjavookih in kar štirikrat bolj od tiste pri ljudeh s črnimi očmi.

Modra, siva in svetlozelena barva oči je pogosteje zastopana pri prebivalcih severnih krajev, rjava v predelih z zmerno klimo, črna pa v področjih ob ekvatorju. Toda tudi tukaj je narava poskrbela za izjeme. Eskimi, na primer, imajo temne oči, da lažje prenašajo močne odboje svetlobe od snežne in ledene površine.

V naravi pa pride včasih tudi do napak. Zgodi se namreč lahko, da šarenica nima snovi, ki daje očem barvo. V takšnih primerih je šarenica rdeča (pri albinih), oči pa nimajo zaščite pred svetlobo. To je razlog, zakaj svetloba tako moti osebe s pomanjkanjem pigmenta. Po statističnih podatkih je ta anomalija izjemno redka. Primeri se le en takšen primer na dvajset tisoč ljudi (vštete so tudi osebe temne polti). En albino gen srečamo na približno vsakih sedemdeset ljudi.

Barva oči in karakter

Že v davnih časih so ljudje pripisovali barvi oči velik pomen. Nove teorije, podkrepljene s psihološkimi raziskavami, povezujejo barvo oči s karakterjem. Sivooki ljudje bi naj bili odločni in usmerjeni k cilju, rjavooki vzdržljivi in sposobni najti pot iz kriznih situacij, zelenooki strpni, modrooke pa bi naj odlikovala komunikativnost in stvarnost.

In če odmislimo znanost in se preprosto zagledamo v otroške oči, barva sploh ni pomembna. Važno je le, da iz njih sije sreča.