Kateri so neučinkoviti načini komuniciranja v družini?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Maja Koren Kocjančič, univ. dipl. soc. delavka, spec. psihoterapije, Center za krepitev samozavesti
To so vsi načini komuniciranja pri katerih s sogovornikom, našim partnerjem ali otrokom, nismo v spoštljivem odnosu, saj zavzamemo eno od pozicij, »Jaz sem ok, ti nisi ok« ali »Ti nisi ok, jaz sem ok!«.
Nekaj primerov neasertivne komunikacije za ponazoritev. To so zagotovo kritike podane na osebnost, kot so »Pa kaj je s tabo?« ali »Pa kdo še tako razmišlja?«, grožnje oziroma pogojevanje »Če ne boš naredil tega, boš že videl..!«, čustveno izsiljevanje »Če bi me zares imel rad, bi vedel, kaj si želim..«, posploševanja »Ti pa vedno pozabiš, kaj ti rečem!« in še bi lahko naštevala.
S takšnim načinom komuniciranja se zapletamo v konflikte in psihološke igre, pri čemer se vsi udeleženci počutimo slabo in pogosto ne vemo, kako naprej.
V teoriji ločimo tri načine neasertivne komunikacije, to so: agresivna, pasivna ali manipultavina komunikacija. Neasertivne načine vedenja pogosto uporabljamo v stresnih situacijah, ko se na dogodke odzivamo refleksno in posegamo po že znanih rešitvah, ki pa nas ne vodijo do zadovoljujočih
Za agresivno vedenje je značilno, da oseba komunicira iz pozicije »jaz sem v redu, ti nisi v redu«. To pomeni, da oseba, ki se vede agresivno, ne spoštuje, upošteva in sprejema sogovornika, je pogosto žaljiva, arogantna in napadalna ter se za vsako ceno trudi priti do svojega cilja. Pritiska na druge in povzdiguje glas. Takšno vedenje osebi kratkoročno prinaša občutek moči in samozadostnosti, a v sebi se pogosto počuti negotovo, osamljeno in krivo. Tako se počuti starš, ki iz občutja nemoči vpije na otroka ali ga celo telesno kaznuje.
Za manipulativno vedenje je značilno, da oseba z ukano doseže zastavljen cilj. To večinoma počnemo nevede, ker iz različnih razlogov ne zna ali noče sogovorniku jasno in direktno povedati, kaj želi. Komunicira iz pozicije »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.« Pritiska na druge, v njih vzbuja občutke krivde, prevzema nadzor nad njimi, je maščevalna, sarkastična in zato pogosto v konfliktih. Najpogostejši primeri manipulativnega vedenja so čustveno izsiljevanje. »Ali se mogoče spomniš, kaj sem ti napisala?« ali pa »
Za pasivno vedenje je značilno, da oseba izhaja iz pozicije »Jaz nisem v redu, ti si v redu.« Oseba, ki se vede pasivno ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje in drugim pusti, da se odločajo namesto nje. Pogosto se smili sama sebi, se počuti brez moči, se obtožuje in je vedno na voljo drugim. S takim vedenjem se sicer izogne kakšnemu konfliktu, a dolgoročno vse bolj trpi njeno samospoštovanje, saj se oseba ne zna postaviti zase. Ne zavrne prošnje, ko si to želi, ampak se potem kasneje jezi nase ali se počuti kot žrtev. Starš, ki izbira pretežno pasivno obliko vedenja, se počuti majhnega, nemočnega in neslišanega, saj ni dovolj jasen in odločen.
V vsakodnevni komunikaciji se poslužujemo različnih načinov komuniciranja. Pomembno pa je, da se zavedamo, da lahko način sami izberemo!
Teoretično poznavanje štirih različnih modelov komuniciranja nam pomaga kot izhodišče za spremembo pozicije; ko se zalotimo, da se v nekem odnosu počutimo slabo ali nemočno, najprej naredimo »pavzo«, opredelimo način komunikacije, pozicijo v kateri se nahajamo in se usmerimo proti cilju, to je asertivna in spoštljiva komunikacija. Torej naše nefunkcionalno vedenje lahko spremenimo in se naučimo asertivne komunikacije.
Asertivna komunikacija
Asertivno komuniciranje izhaja iz pozicije »jaz sem v redu, ti si v redu«, izhaja torej iz spoštovanja sebe in sogovornika. Gre za način učinkovite komunikacije z drugimi, pri katerem se izražamo jasno, samozavestno, a na spoštljiv način. To pomeni, da sklepamo kompromise, sprejemamo komplimente, uporabljamo ustrezno telesno govorico, prevzemamo odgovornost za svoje vedenje in smo akterji svojega življenja.
Asertivnosti pa seeda se lahko naučimo!
- Kritiziramo vedenje in pohvalimo otroka - 23. 11. 2018
- Priden/pridna si! - 21. 11. 2018
- “Si pa res cmera!” - 21. 11. 2018
