Prehlad ali alergija?
Kaj je alergija?
Alergija je skupni izraz, s katerim imenujmo preobčutljivost na posamične snovi (alergene), ki so pri zdravih ljudeh popolnoma nenevarne. V stiku z alergeni pride do vnetja sluznice zaradi imunske reakcije ter simptomov, kot so kihanje, draženje nosu in oči, solzenje oči ter tudi zamašenost in izcedek iz nosu. Najpogostejše alergijske motnje so alergijski rinitis – rinosinusitis, seneni nahod in alergija na pelod. Poleg tega alergijski rinitis predstavlja najpogostejši neinfekcijski rinitis.
Sezonske alergije se pojavljajo periodično, v času cvetenja določenih rastlin. Če se težave pojavljajo samo v določenem letnem času, gre najverjetneje za alergijo na cvetni prah trav, dreves ali plevelov, čigar pelod raznaša veter. Hkrati smo lahko alergični na več rastlin, tako imamo lahko spomladi težave zaradi cvetnega prahu dreves, jeseni pa zaradi cvetnega prahu plevelov (ambrozija).
Če imamo težave, povezane z alergijami skozi celo leto oziroma so simptomi resnejši večkrat letno (letne alergije), je verjetno, da alergijo povzročajo snovi, ki niso vezane na letne čase. Takšne snovi so, na primer, hišni prah (nahaja se na pohištvu, posteljnini, tepihu, žimnicah in zavesah), dlaka hišnih ljubljenčkov in njihova slina, izločki žuželk, glivične spore in podobno.
Povezava med alergijo in astmo
Pri nekaterih posameznikih se lahko pojavijo težje alergijske reakcije, kot so težko dihanje, dušenje in tako imenovano piskanje v prsih. Takšno stanje imenujemo alergijska astma (asthma bronchiale). Pojavi se lahko kronična vnetna reakcija sluznice, ki lahko povzroči motnje v delovanju mišic dihalnih poti, ki se pretirano odzovejo. To pomeni, da že ob manjši količini alergene snovi mišice burno reagirajo in s stiskanjem (krčenjem) povzročijo zoženje dihalnih poti.
Poleg hiperodzivnosti vnetje povzroča tudi povečano izločanje sluzi, ki se nabira v dihalnih poteh in tako še dodatno zmanjšuje pretok zraka. Vse te motnje pri bolnikih povzročajo že omenjene simptome pomanjkanja zraka, dušenje, piskanje ali sopenje pri dihanju. Pri pretoku zraka skozi tako zožene dihalne poti pride pri izdihu do zvočnih efektov ‘žvižganja’ ali ‘piskanja’, ki so značilni za napad astme.
Povezanost alergij in astme je pogost pojav. Približno 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima astmo in kar 90 odstotkov astmatikov ima tudi alergijski rinitis. Alergijski rinitis pogosto diagnosticirajo pred astmo in velja za neposredno tveganje za nastanek astme. Za učinkovito zdravljenje astme je torej ključnega pomena hkratno zdravljenje alergijskega rinitisa.
Diagnostika in zdravljenje alergij
Alergijo potrdijo (oziroma izključijo) s testiranji. Hiter in enostaven test lahko opravimo s pomočjo odvzema citološkega brisa nosne sluznice, ki pri alergijskem rinitisu na sluznici pokaže eozinofilne granulocite oziroma eozinofilce. Drug način testiranja so krvne preiskave. V krvi iščemo IgE protitelesa. Najpogostejši pa so kožni testi (testiranje neposredne preobčutljivosti), ki se opravljajo tako, da se določen alergen uvede v kožo z različnimi tehnikami in se nato odčitava velikost spremembe (reakcije) na koži.
Za zdravljenje alergij v prvi vrsti uporabljamo splošne ukrepe. Ti vključujejo izogibanje alergenom, prenehanje kajenja, prezračevanje bivalnih prostorov, higieno doma, nadzor vlage, načrtovanje aktivnosti na prostem zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so koncentracije alergenov najnižje, kot tudi tuširanje in umivanje po aktivnostih na prostem.
Farmakoterapija predstavlja temelj zdravljenja alergijskega rinitisa in astme, ki se odraža v obvladovanju vnetja. Najboljše rezultate dosežemo z uporabo intranazalnih ali inhalacijskih kortikosteroidov, antagonistov leukotrienskih receptorjev ali perioralnih antihistaminikov.
Kaj je prehlad in kako se razlikuje od alergije?
Prehlad je akutno virusno kataralno vnetje sluznice nosu in zgornjega dela žrela. V povezavi z vnetjem se pojavljajo kihanje, občutek zamašenega nosu in ušes, suhost, stiskanje in rahla bolečina v žrelu, povišana telesna temperatura in blage bolečine v mišicah. Simptomi trajajo šest do sedem dni, nato pa popolnoma izzvenijo. Zdravljenje prehlada je simptomatsko, kar vključuje počivanje, uživanje toplih napitkov, antipiretikov (zdravila za zniževanje povišane telesne temperature) in po potrebi še analgetikov (zdravilo za lajšanje bolečin).
Čeprav so znaki sezonskih alergij in prehlada podobni, jih lahko ločimo po naslednjih pokazateljh
- Poleg kihanja, zamašenosti nosu in bolečega grla kažeta na prehlad še povišana telesna temperatura in kašelj.
- Znaki prehlada izginejo spontano, po krajšem času, medtem ko simptomi alergij trajajo precej dlje in jih lahko omilimo le s pomočjo zdravil.
- Če so simptomi prisotni več kot dva tedna, gre najverjetneje za alergijo.
- Če so v družini alergije, je večja verjetnost, da se alergija razvije tudi pri nas.
- Če se simptomi pojavljajo redno vsako leto, ob približno enakem času (spomladi, poleti, jeseni), je najverjetneje vzrok zanje alergija.
- Pri alergijah se pojavlja dražeče srbenje oči in nosu, česar pri prehladnih obolenjih ne zasledimo.
- Pri alergijah je sluz v nosu in grlu vodena in prozorna, medtem ko je pri prehladu sluz običajno gosta in rumeno-zelene barve.
- Pri alergijskem rinitisu po kihanju ne občutimo olajšanja, medtem ko se pri infektivnem rinitisu po kihanju običajno počutimo bolje.
- Pozitivni izsledki alergoloških testiranj nakazujejo na alergije.
- Testi pljučne funkcije (spirometrija) pri astmatikih pokažejo obstruktivno motnjo ventilacije.
- Če simptomi po uvedbi usmerjene terapije (kortikosteroidov, antihistaminikov, antagonistov leukotrienskih receptorjev) prenehajo, to kaže na prisotnost alergij.
Če imamo neprijetnosti in simptome, kot so dražeča srbečica oči in nosu, kihanje, bister in voden izcedek iz nosu, suh kašelj ali kašljanje ponoči in zjutraj, kot tudi piskanje v prsih, ki se pojavljajo vedno v istem obdobju leta in trajajo več kot dva tedna ter se ne umirjajo, je priporočljivo za nasvet prositi zdravnika. Zelo verjetno namreč je, da trpimo za alergijo (alergijski rinitis) in/ali astmo. Po potrebi nas bo zdravnik napotil na nadaljnje preiskave in preglede k specialistu otorinolaringologu oz. pulmologu. Po uvedbi ustreznega zdravljenja simptomi in neprijetnosti zelo hitro izzvenijo.