Kaj je treba vedeti o hoduljici, skiroju, poganjalčku in kolesu?

Starši pogosto otroku, ki še ne hodi, kupijo hoduljico, misleč, da mu bo pomagala čim hitreje shoditi. Ker otrok še ni dovolj samostojen za hojo, se hoja s pomočjo nestabilne hoduljice pogosto konča s padcem, včasih tudi s poškodbo, skoraj vedno pa s strahom zaradi nenadnega padca.

Pravi čas za hoduljico je, ko otrok že samostojno hodi in se zanjo drži ter jo tako uporablja za vadbo sprememb smeri gibanja, za hitrejšo ali počasnejšo hojo in za zaustavljanje, saj imajo otroci prve dni, ko shodijo, težave z upočasnjevanjem in zaustavljanjem.

Če se na hoduljico (poganjalčka) otrok lahko usede, se bo začel odrivati z nogami in se tako gibati, če pa ima pedala, bo to priložnost, da se nauči vrtenja in hkratnega gibanja, kar je odlična priprava za vožnjo kolesa. Če otroka prezgodaj postavimo na poganjalčka, ko še ni sam sposoben obračati pedalov in ga starši vozijo na njem, v glavnem otroci ne želijo več obračati pedalov, ker je to dodatni napor in ker so se že naučili, da jih starši potiskajo.

Takoj ko otrokova hoja postane stabilna, kar se zgodi v roku dveh do štirih mesecev, odkar otrok shodi, otrok lahko vozi skiro, tako da se z eno nogo odriva in se poganja naprej. Na tržišču obstajajo skiroji za najmlajše s sedežem, tako da ga lahko na začetku uporablja kot tricikel, pozneje pa kot skiro.

Otroci, stari do dveh let, lahko uporabljajo tricikel brez pedalov, če se ne počutijo varno, lahko pa tudi kolo brez pedalov, kjer lahko v vsakem trenutku spustijo noge na tla in se zaustavijo. Poganjalčka otrok upravlja tako, da se odrine z nogami, jih dvigne v zrak in s krmilom uravnava ravnotežje. Pomožna kolesca na kolesu otroku dajejo lažno varnost in upočasnjujejo vzpostavljanje in vzdrževanje ravnotežja.

Velikost kolesa se določa po velikosti koles oz. po otrokovi višini.

Nekateri otroci se najprej naučijo rolati ali drsati, nekateri celo smučati, vendar pa večina otrok najprej obvlada vožnjo kolesa. Vseeno je, česa se bo otrok najprej naučil, pomembno je le, da te veščine obvladajo do šestega starosti, saj vsi otroci do takrat to lahko obvladajo. To jim omogočata razvoj motorike in odsotnost strahu, težava je lahko le v strahu staršev ali v njihovi nezainteresiranosti za take vrste aktivnosti.

Od šestega leta naprej se otroci pričnejo bati, nimajo več občutka, da vse zmorejo in pričenjajo opažati razlike v sposobnostih. Takrat se veliko težje naučijo, še posebej, če so starši preveč zaskrbljeni in jih ne opogumljajo za nove stvari.

Snežana