Kdaj se bo moj otrok oblekel sam?

Kdaj se bo moj otrok oblekel sam?

Verjetno se je vsak izmed staršev že vprašal, kdaj se bo njegov otrok znal obleči brez pomoči ter neskončnih priganjanj in moledovanj?

Zakaj je samostojno oblačenje pomembno za otroka?

Oblačenje štejemo med osnovne dnevne aktivnosti in predstavlja temelj za samostojnost v življenju. Samostojno oblačenje otroka pripomore tudi k manj stresnemu vsakdanjiku celotne družine. Pri oblačenju otrok razvija in krepi tudi svoje motorične in procesne spretnosti, kot so mišična moč, gibljivost, koordinacija, spomin, motorično planiranje, zavedanje telesne sheme in zavedanje telesa v prostoru.

Kdaj se otroci naučijo oblačenja?

Otroka je potrebno spodbujati in mu ponuditi čim več priložnosti, da bo sodeloval in pomagal pri slačenju in oblačenju. Tak otrok bo prej samostojen kot tisti, ki mu starši v pomanjkanju časa teh priložnosti ne ponudijo. Pogosto se dogaja, da starši obuvajo in oblačijo otroka, ta pa med tem gleda risanko ali se igra s telefonom.

  • Otrok pri 1 letu: sodeluje pri oblačenju in slačenju, povleče roko iz rokava, nogo iz čevlja.
  • Otrok pri 1 letu in pol: odstrani ohlapen klobuček in si ga nadene.
  • Otrok pri 2 letih: sezuje si odpet čevelj, odpre dolgo zadrgo in jo zapre, če je predhodno sklenjena.
  • Otrok pri 2 letih in pol: odpne velike ravne gumbe, če je gumbnica dovolj ohlapna. Obuje čevlje, pomoč potrebuje pri zapenjanju in navodilo, kateri čevelj gre katero nogo. Sleče si hlače z elastiko v pasu, vetrovko, nogavice. Čez glavo povleče majico z večjo odprtino.
  • Otrok pri 3 letih: nase povleče hlače, pri zapenjanju potrebuje pomoč. Sam nadene kapo, ohlapne nogavice in spodnje perilo. Pomoč potrebuje pri zapenjanju, ter navodila in pomoč pri obračanju (levo/desno, spredaj/zadaj).
  • Otrok pri 3 letih in pol: zapne velike gumbe, vendar ne nujno v pravem zaporedju. Sezuje čevlje, odveže vezalke ali odpne ježke. Čevlje natakne na pravo nogo, čeprav še ne razume koncepta levo/desno. Samostojno odpne oblačila (zadrga, veliki gumbi, ježek), potegne roke iz rokavov in poskuša povleči pulover preko glave. Nadene si oblačilo, ki je spredaj odprto (srajca, vetrovka) tako, da najprej potisne roki v rokave in si nato oblačilo nadene preko ramen.
  • Otrok pri 4 letih: samostojno oz. z minimalno pomočjo sleče srajco, majico oz. pulover. Obleče si majico tako, da je pravilno obrnjena (spredaj/zadaj). Nadene si nogavice. Zapne si hlače v pasu.
  • Otrok pri 5 letih: odpne in zapne gumbe na srajci. Izbere vremenu primerna oblačila. Obesi vetrovko na primerno mesto. Samostojno se sleče brez prigovarjanja, če ga opomnimo, se samostojno tudi obleče.
  • Otrok pri 6 letih: ob navodilih in demonstraciji si zaveže vezalke. Samostojno zapne zadrgo na vetrovki, tako da sklene začetek zadrge. Izbere primerno obleko glede na aktivnost oziroma priložnost. Izbere čisto obleko in si redno zamenja spodnje perilo.
  • Otrok pri 7 letih: samostojno si zaveže vezalke. Oblačila obrne na pravo stran jih poravna in zloži.

Zgoraj našteti razvojni mejniki so le splošne smernice. Upoštevajte, da je slačenje oblačil lažje kot oblačenje in ga bo otrok prej usvojil. Z ustrezno motivacijo, vajo in vztrajnostjo lahko otrok pridobi na spretnosti in nadoknadi primanjkljaj. Če vas skrbi glede razvoja vašega otroka, se pogovorite s pediatrom ali delovnim terapevtom. Delovni terapevt lahko svetuje staršem ter pomaga otroku s težavami, da se nauči spretnosti in strategij za lažje oblačenje ter tako postane samostojnejši.

Povzeto po: Mama OT. When Do Kids Learn to Dress Themselves? The Developmental Progression of Self-Dressing Skills. (April 2016)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]
Mojca Potočnik

Mojca Potočnik

Sem diplomirana delovna terapevtka in terapevtka senzorne integracije. Od leta 2003 sem del timarazvojne ambulante v Zdravstvenem domu.

Z dodatnimi izobraževanji na področju ocenjevanja in obravnave otrok s posebnimi potrebamisem pridobila številna nova znanja. Udeležila sem se različnihpredavanj o delu z otroki s spektroavtistično motnjo.

V letu 2013 sem opravila vse štiri module senzorne integracije in pridobila certifikat za izvajanje tega pristopa.

Pri delu se srečujem z različnimi diagnozami in motnjami v razvoju. Predvsem pa v našo ambulanto prihajajootroci, ki imajo težave in potrebujejo našo pomoč. Pri obravnavi otrok sodelujem z zdravniki pediatri, psihologi, logopedi, nevrofizioterpevti, specialnimi pedagogi, vzgojitelji in učitelji.

Svoje delo imam rada. Veselim se kadar otroci radi prihajajo na obravnavo, so srečni inob tem napredujejo.

Spremljate nas lahko na: FB strani Delovna terapija in senzorna integracija za otroke.

Mojca Potočnik

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor