Kje naj po ločitvi staršev živijo otroci?

V Sloveniji je letno približno 2500 razvez zakonskih skupnosti, od teh je približno polovica takšnih skupnosti, kjer sta partnerja v času zveze postala tudi starša. Če računamo, da ima slovenska povprečna družina nekaj več kot 1,5 otroka in da je poleg razvez zakonskih tudi nekaj razvez izvenzakonskih skupnosti, lahko ocenimo, da se letno približno 2500 otrokom spremenijo / redefinirajo družine.Kako bosta starša po ločitvi nadaljevala z izpolnjevanjem starševske vloge, je eno izmed najpomembnejših tem, o kateri se morata uskladiti. Najbolj smiselno je, da se starša sporazumeta in sama dogovorita o tem, pri komu in kdaj bodo otroci živeli, kako bodo potekali prehodi med domovoma itd. Starša sta tista, ki najbolje poznata lastne otroke, njihove potrebe, lastne starševske kapacitete in pripravljenost za nadaljnje izvrševanja starševske vloge.

Kje naj po ločitvi staršev živijo otroci?

Danes ne bom pisal o družinah in otrocih, v katerih eden izmed staršev po ločitvi zanemari otroka (-e) in ni pripravljen več skrbeti zanj. To so bolj primeri za psihoterapevtsko oz. psihiatrično obravnavo tega starša, po katerem otrok hrepeni, si želi imeti stik z njim in želi biti še vedno del njegovega življenja.

Glavno vprašanje, na katerega bom skušal dati v današnjem članku odgovor, je sledeče:

katero okolje, kakšen način funkcioniranja družine je najprimernejši za otrokov razvoj po ločitvi staršev?

Ta tema verjamem da je del praktično vseh ločitvenih postopkov – tako tistih, kjer starša znata v ospredje postaviti otrokove koristi in ločita pretekli partnerski odnos od starševskega odnosa, kot tudi visoko konfliktnih razvez, kjer se na otrocih »lomijo kopja«. Starši, ki se znajo pogovarjati, dogovarjati in zrelo speljati razvezo, se zagotovo sprašujejo, kaj je najbolje za otroka. Ta njihov pomislek temelji na upravičeni skrbi zanj, da bi mu zagotovili čim manj stresno odraščanje in prehod iz življenja v enem domu na življenje v dveh domovih. Pri visoko konfliktnih starših, ki se ločujejo, pa je dogovarjanje o tem, kje in kdaj naj bi bil otrok po ločitvi, področje merjenja moči, dokazovanja pomembnosti, maščevanja in še mnogih drugih notranjih »pogonov«, ki so v ozadju dogovarjanja o varstvu in vzgoji otroka. V teh visoko konfliktnih družinah ima pomembno vlogo pri določitvi načina funkcioniranja družine po ločitvi staršev center za socialno delo, ki mora z družino opraviti svetovalne razgovore in svoje mnenje poslati sodišču. Sledenje se v veliki meri pri svojih odločitvah opira na poročila iz CSD-jev. Ta poročila in mnenja morajo stremeti k točno določenemu cilju – iskanju optimalne rešitve, ki bo v največjo korist otroka. In kaj je v največjo korist otrok?

Mnenje slovenske javnosti

Mnenja v slovenskem prostoru glede tega, kaj je v resnici v največjo korist otroka, so deljena. Večina laikov in strokovnih delavcev meni, da mora otrok imeti en dom in da je prehajanje med dvema domovoma za otroke preveč stresno. Pa je to res? Sam menim, da je takšno razmišljanje v večini primerov v domeni socialnih delavk in pa mater, ki si »lastijo« otroke, kot da je nek predmet. Takšne izjave – da je za otroka najbolje, da ima po ločitvi staršev samo en dom, nisem še nikoli slišal od kakšnega starša, ki ima samo stik z otrokom ali pa še tega ne. Niti nisem še slišal takšnega mnenja od kakšnega otroka, ki ima ločene starše, ki se znajo zrelo dogovarjati in vzdrževati primeren nivo medsebojne komunikacije. Izjema so seveda otroci, ki so padli pod vpliv indoktrinacije priljubljenega starša, ki otroka odtujuje od bivšega partnerja.

Doktrina, da je mama najboljša in edina primerna za vzgojo otroka, je že del polpretekle zgodovine in jo v Ameriki imenujejo tudi kot obdobje »tender years presumption«. Zaključilo naj bi se nekje v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Mnenje o tem, da mora otrok po ločitvi staršev imeti samo en dom, nima nobene utemeljene strokovne podlage. Žal v Sloveniji ni bilo narejene še nobene raziskave na tem področju in zato se ta miselnost »enega doma« bolj kot ne zavestno vžira v kolektivno podzavest Slovencev, temu vplivu pa so še posebej močno podvržene matere in pa strokovne delavke, ki odločajo o tem, kako naj starša nadaljujeta z izvajanjem starševske vloge po ločitvi. Povrhu vsega pa tudi strokovni delavci ne znajo vedno dobro razmejiti strokovnega dela od osebnih izkušenj in lastnih neutemeljenih prepričanj.

Kaj lahko v Sloveniji naredimo, da ugotovimo, kaj je resnično v največjo korist otrok? Prav preseneča me, kako malo strokovnih delavcev poišče informacije izven slovenskih meja. V tujini so za razliko od Slovenije opravili že ogromno raziskav s tega področja. Z največjim veseljem tako strokovni kot tudi laični javnosti postrežem s podatki iz tuje strokovne literature.

Raziskave v tujini

Podatki, ki jih navajam in ki neposredno odgovarjajo na temeljno vprašanje tega članka, izhajajo iz raziskav, katerih ciljna skupina so bili mlajši odrasli, ki so vsaj del svojega odraščanja preživeli ob dveh ločenih starših. Ugotovitve različnih raziskav se kaj bistveno ne razlikujejo. Raziskava, opravljena na 820 odraslih osebah ločenih staršev, je pokazala, da je kar 70 % vprašanih odgovorilo, da je skupno skrbništvo z enakomerno razporeditvijo časa med obema staršema najboljši način življenja otroka po ločitvi. Ker je le približno 10 % teh vprašanih dejansko živelo v skupnem skrbništvu, bi lahko marsikdo povzel, da ta podatek ni relevanten. Zato je morda še boljši približek dejanskemu mnenju otrok sledeči podatek: izmed tistih, ki so živeli v skupnem fizičnem skrbništvu, jih kar 93 % meni, da je to najboljša možna družinska ureditev.

Če samo z nekaj besedami utemeljim rezultate raziskav: otroci so imeli manj težav s privajanjem na selitve med domovoma kot pa s tem, da so bili prisiljeni zanemariti odnos z enim staršem. Raziskave so tudi pokazale, da je skupno skrbništvo najbolj primerno tako za nekonfliktne kot tudi za konfliktne družine. Otroci, ki so še naprej odraščali z dvema ljubečima staršema, se tekom odraščanja soočajo z manj težavami, imajo boljši odnos z obema staršema, so manj depresivni itd.

So ti podatki dovolj zgovorni? Je morda čas, da začnemo tudi pri nas ugotavljati resnično korist otroka? Velik korak naprej v slovenski miselnosti bi bil že ta, da bi začeli verjeti tujim raziskavam, ki pri iskanju največje koristi otroka izhajajo iz otrok in ne iz domnev starejših in njihovih osebnih travmatskih izkušenj. Otroci imajo pravico odraščati pri dveh ljubečih starših. In prav je, da jim z ločitvijo staršev ta pravica ni odvzeta, saj jim je s tem odvzeta tudi možnost zdravega psihičnega razvoja.

Zaključek

Izsledki tujih raziskav so po moji oceni dovolj velik razlog za to, da tudi v Sloveniji začnemo razmišljati o konceptu dveh domov, ki ga v priročniku Vzgajati ločeno vrhunsko predstavi avtorica Christina McGhee. Za vzpostavitev življenja otroka v dveh »zdravih« domovih pa je pomembno, da po ločitvi ne prihaja do odtujevanja otroka od enega starša. O odtujevanju je končno v Sloveniji na voljo tudi strokovno gradivo – DVD program Dobrodošel nazaj, Pluton, ki smo ga izdali v našem podjetju. Za bralce portala zastarse.si je strokovno gradivo v Centru MIT na voljo po posebej ugodni ceni: Priročnik Vzgajati ločeno – namesto 29,90 samo 23,50 €, DVD program Dobrodošel nazaj, Pluton – namesto 38,00 € samo 28,00 €, DVD program Od limon do limonade – namesto 34,00 € samo 21,00 €.  Cene vključujejo poštnino. Popust velja s pripisom ZA STARŠE. Naročila sprejemamo na narocila@centermit.si. Več o strokovnem gradivu na: http://www.centermit.si/nakup.

Matej Zaplotnik

Matej Zaplotnik

Sem Matej Zaplotnik, diplomirani socialni pedagog, zaposlen kot vzgojitelj za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami v vzgojnem zavodu ter ustanovitelj Svetovalno izobraževalnega centra MIT,katerega vizija je: »Vse o ločitvi na enem mestu.«

V Centru MIT želimo ponuditi čim bolj celostno pomoč in podporo družinam, ki se soočajo z ločitvijo staršev. V ta namen nudimo svetovanje, mediacijo, pripravljamo predavanja, izdajamo strokovno gradivo na to temo itd.
Matej Zaplotnik
Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 3.7]

Morda vas zanima tudi ...

Matej Zaplotnik

Matej Zaplotnik

Sem Matej Zaplotnik, diplomirani socialni pedagog, zaposlen kot vzgojitelj za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami v vzgojnem zavodu ter ustanovitelj Svetovalno izobraževalnega centra MIT, katerega vizija je: »Vse o ločitvi na enem mestu.« V Centru MIT želimo ponuditi čim bolj celostno pomoč in podporo družinam, ki se soočajo z ločitvijo staršev. V ta namen nudimo svetovanje, mediacijo, pripravljamo predavanja, izdajamo strokovno gradivo na to temo itd.

Dodaj odgovor