Zato je dobro, da se fantje igrajo z “dekliškimi” igračami

Preden sem postala mama, sem mislila, da je normalno, da so fantom všeč “fantovske” stvari kot so super heroji in deklicam “dekliške” stvari kot so princeske. Mislila sem, da je to normalen del odraščanja. Ko pa sem postala mama, sem o tem začela razmišljati bolj kritično.

Ali je slabo, če se moj sin igra s kuhinjo? Ne, ni.

Moj sin uživa v igranju s svojo kuhinjo in kuhinjskimi rekviziti in pogosto nam pomaga v kuhinji, ko kuhamo.

Kaj se iz tega nauči? Da kuhanje ni samo žensko delo, kot se še vedno pogosto tradicionalno razmišlja. Fant se uči uporabljati domišljijo, vzljubi in je različne vrste zelenjave in se nauči slediti navodilom.

Ali je slabo, če se moj sin igra z lutkami? Ne, ni.

Moj sin se rad igra tudi s plišastimi živalmi. Za enega je celo rekel, da je njegov mlajši brat in mu nadel plenico. Včasih kakšnega zaziba v spanje. Ima tudi dojenčka, ki ga prevaža v vozičku in mu daje jesti tisto, kar je prej skuhal v svojem kuhinjskem kotičku. Je to kakšen problem? Ne, ni.

Kaj se lahko iz tega nauči? Nauči se negovati. Nauči se skrbeti za nekaj. Uporablja domišljijo.

Ena izmed stvari, katere želim naučiti svojega sina, je spoštovati deklice in ženske. Želim, da razmišlja, da punce lahko delajo vse tisto, kar delajo fantje in obratno.

Nekega dne sem stopila v veliko otroško trgovino in videla igrače kot so sesalniki, kuhinje in drugi gospodinjski pripomočki v roza škatlah v oddelku za punce. Kaj to sporoča našim sinovom? Da so samo punce odgovorne za čiščenje, kuhanje … in to ni nekaj, s čimer se moramo strinjati niti ni spodbudno za otroke.

Ali je slabo, če ima moj sin rad princeske? Ne, ni.

Moj sin ima rad Mini Miško, Sneguljčico, Pujso Pepo, poleg še drugih. Ali je to težava? Niti ne …

Ko sem jaz bila majhna, sem imela rada Sandokana, Popaja, Palčka Smuka, Baltazarja … Ne spomnim se, zakaj so mi bili všeč, vendar so mi bili. Imela sem tudi punčke, vendar sem sem ogromno igrala tudi z bratovimi avtomobilčki.

To, da se fantki igrajo z “dekliškimi” igračami, nima nobene zveze s spolno identiteto, prat tako tudi ne, če se punčke igrajo s “fantovskimi” igračami.

Kot starši bi morali spodbujati svoje otroke, da čim več raziskujejo in se igrajo. Ne bi smeli omejevati njihove domišljije. Mi moramo biti ob njih, da jih naučimo biti prijazni in odprti.

Naše sinove bi morali naučiti, da so punce “kul”, ne pa da odrastejo s prepričanjem, da so manj sposobne za karkoli. Svoje sinove bi morali naučiti, da so poklici, kot so poklic učitelja ali poklic medicinske sestre, super in jih prav tako lahko to oni počnejo, če želijo. Naučiti bi jih morali, da biti starš ni samo delo ženske, da je skrb za nekoga dejansko eden najboljših stvari, ki jih lahko počnejo, ko so starejši in še veliko tega … Začeti moramo, ko so še majhni. Naučiti jih moramo tega že zelo zgodaj.

Samo če bomo resnično učili naše fante, da so spoštljivi do deklet že od majhnega, jih bomo lahko vzgojili v spoštljive može – zato je OK za fante, da se igrajo s “dekliškimi” igračami.