Ko imajo dojenčki in majhni otroci drisko

Otroci lahko zelo hitro dobijo drisko, kar v principu ni nič neobičajnega ali nevarnega. Če pa je otrok majhen, je potrebno ukrepati hitreje.

Najpogostejši vzroki poletnih črevesnih okužb

• Razlog za črevesne okužbe, ki jih spremlja driska, so bakterije in virusi, pri tem so virusne okužbe bistveno pogostejše.
• Pri mlajših otrocih in dojenčkih je lahko razlog tudi rotavirus, proti kateremu danes obstaja tudi cepivo, zaradi česar bi morale biti tovrstne okužbe manjše.
• Po drugi strani so bakterijske okužbe pogostejše v poletnih mesecih in na potovanjih v kraje z nižjo stopnjo higiene.
• Prav visoke letne temperature so idealne za hitro razmnoževanje bakterij v hrani. Nekatera hrana predstavlja še posebej plodna tla za širjenje črevesnih okužb. To so sveži siri, mleko, sladoled (še posebno ta, ki je pripravljen iz jajc), kremasto pecivo, smetana, hrana, ki vsebuje jajca, ki niso popolnoma termično obdelana, meso (perutnina, mleto meso, salame …), slabo oprana sadje in zelenjava.

Nevarnost dehidracije

Ko pride do okužbe črevesne sluznice, prebava ne deluje več, pride do motenj absorpcije hrane, otrok izgubi preveč tekočine in potrebnih mineralov in lahko dehidrira.

Dve do tri okužbe prebavnega trakta na leto so za otroka povsem normalne.

Večina (70%) drisk pri majhnih otrocih povzroči virusna okužba.

V prvem letu starosti je driska lahko nevarna, saj dojenčki ne morejo hitro nadoknaditi izgubljene tekočine. Močna driska lahko pri dojenčku ali majhnemu otroku že po šestih urah privede do težke dehidracije.

Driska pri dojenčkih

Otroci, ki se izključno dojijo, imajo že po naravi pogostejše in mehkejše blato.

Ali gre za drisko, se z lahkoto opazi: driska je veliko bolj vodena od običajnega mehkega blata, ima močan in neprijeten vonj, otroku pa je hkrati tudi mučno, lahko pa tudi bruha.

Če se poleg driske pojavi še povišana temperatura, še posebej pri dojenčkih v prvih mesecih življenja, če driska traja dlje kot dva dni ali če istočasno z drisko otrok še bruha, je potrebno obvezno čim prej k zdravniku.

Potrebno je nadoknaditi izgubljeno tekočino

Najpomembneje je nadoknaditi izgubljeno tekočino. Se pravi, otrok mora čim več piti, najbolje vodo ali nesladkan šipkov čaj, komarčkov čaj, nemastna juha. Otrok naj ne pije kravjega mleka, sadnih sokov ali limonade, ker to obremenjuje črevesje.

Včasih so priporočali strogo dieto, otroku so dajali samo čaj. Ti časi so mimo. Otroci morajo jesti, ker so jim potrebni ogljikovi hidrati in energija, da bi hitreje ozdravili.

Ponavadi otrok med črevesno okužbo ni tako ješč kot takrat, ko je zdrav. Zato je dovoljeno vse, kar otrok želi pojesti in tega ne izbruha.

Seveda je bolje otroku ponuditi lahko prebavljivo hrano, kot so prepečenec, riž, kuhana zelenjava …

Otroku je dobro dati več manjših obrokov, namesto enega, obilnega. Izogibajte se močnim začimbam, mastni hrani in sladkarijam.

Dojenčkom, ki že jejo gosto hrano, je najbolje dati pretlačeni krompir.

Doječe matere morajo še naprej dojiti, ker je materino mleko najboljša hrana za dojenčke. Tisti otroci, ki pa se hranijo s kašicami, morajo še naprej dobivati svoje običajne obroke.

Dodatno lahko ponudite čaj ali vodo.

Če otrok noče piti

Če otrok noče piti, mu poskusite dajati tekočino po žlički. Če otrok naenkrat ne zmore popiti veliko, bodite vztrajni in mu ves čas ponujajte tekočino.

Če otrok poleg vseh naporov staršev še vedno zavrača tekočino, takoj pojdite k zdravniku, da bi se izognili dehidraciji in resnim posledicam izgube tekočine.

Elektroliti in probiotiki

V lekarnah lahko kupite elektrolite, ki jih dajete otroku v času driske in ki raztopljene v vodi nadoknadijo izgubljene minerale in soli. Količina eletrolitov je odvisna od starosti otroka in jakosti driske.

Probiotiki so zelo dobri v času driske, ker pozitivno delujejo na obnovo črevesne flore in pospešujejo zdravljenje.