Moj otrok laže
Pred časom sta k meni na terapijo prišla starša glede svoje hčere. Njuna devetletna hči je zadnjih nekaj mesecev pričela zelo pogosto lagati. Glede tega sta jo že večkrat kregala in jo za laž tudi kaznovala, a ni pomagalo.
Zakaj otroci lažejo?
Otroci se ponavadi zlažejo, ker nas ne želijo razočarati, ker se želijo izogniti posledicam ali ker imajo slabo samopodobo in želijo sebe prikazati v boljši luči. Do pogostega laganja večkrat pride v družinah, kjer so starši preveč popustljivi ali pretirano strogi – torej v družinah, kjer je premalo ali preveč nadzora.
Kaj lahko storimo, če naš otrok laže?
Pomembno se je zavedati, da se vsak otrok kdaj zlaže. Tudi odrasli včasih ne povemo resnice. To je naravno. Kljub temu je pomembno na otrokovo laž primerno odreagirati in ustrezno ukrepati v primeru, da se to prične pogosto dogajati.
Ključno je, da ločimo otrokovo vedenje od njegove osebnosti. Otroka nikar ne označimo za lažnivca. Če se otrok s tem pojmom prične identificirati, bo to slabo vplivalo na njegovo samozavest in posledično lahko prične lagati še pogosteje. Prav tako njegovega vedenja ne posplošujmo. Izrazi kot so: »Že spet si se zlagal!«, »Vedno lažeš.« »Sploh ti nič več ne verjamem.« niso primerni, saj z njimi predpostavljamo, da se bo otrok lagal tudi v prihodnosti, namesto da bi mu dali možnost za spremembo.
Ko sumimo, da se nam je otrok zlagal, je najbolje, da ostanemo mirni. Povzdignjen glas ali jazno zasliševanje najpogosteje ne bo imelo učinka, ki ga želimo. Namesto tega otroka raje opozorimo, kaj se bo zgodilo, če bo vztrajal pri laži ter mu damo možnost, da pove po resnici. Npr. »Če si se zlagal, da si si umil zobe, in zdajle ne priznaš, pred spanjem ne bo risanke. Bolje bo, če poveš po resnici. Si si res umil zobe?« Preden preverimo, ali govori resnico, mu torej damo možnost izhoda iz laži.
Če pove po resnici, ga pohvalimo. Izognemo se temu, da bi ga takrat kregali. Povemo mu: »Vesel sem, da si mi povedal po resnici.« »Všeč mi je, ko si iskren.« Pohvale so izredno pomembne tudi v drugih situacijah, ko nam pove po resnici. Bodimo pozorni na tovrstne situacije in takrat otroka namerno pohvalimo, saj s tem utrjujemo njegovo iskrenost.
Vse omenjeno sta pričela početi starša, ki sta prišla k meni zaradi svoje devetletna hčere. O laganju sta se z njo pričela tudi več pogovarjati. Skupaj so brali tudi pravljice, ki govorijo o laganju (npr. Ostržek, Cesarjeva nova oblačila itd.) ter se nato o njih pogovarjali. Ko sta hčerino laganje nehala posploševati ter jo redno pohvalila, ko je govorila resnico, je hči laganje pričela opuščati.
Pomembno je, da otrokove laži ne vzamemo osebno. Zavedajmo se, da se otrok trudi rešiti problem, a to počne na neprimeren način. Tega ne počne zato, da bi nam nagajal. Naša naloga je, da ga naučimo, kako prevzeti odgovornost za svoja ravnanja in kako najti ustrezno rešitev.
- Kako odreagirati na otrokovo stisko? - 24. 4. 2020
- Samopoškodovanje – 5 napak, ki jih naredimo starši - 24. 4. 2020
- Moj otrok se samopoškoduje, kaj naj naredim? - 24. 4. 2020
