Kako je bilo danes v vrtcu?
Če imate predšolskega otroka, vam je morda nekoč nekdo svetoval, da svojemu malčku ne postavljate vprašanja “kako je bilo danes v vrtcu?”. Verjetno ste se vprašali, zakaj ne, a imel je prav.
Popolnoma normalno in naravno se vam zdi, da nekoga, ki ga imate najraje na svetu in ga niste videli že el dan, vprašate, kako je preživel dan. Mnogi na to gledajo kot na način, kako otroka naučiti osnovne kulture in lepega vedenja – ko nekoga srečaš, se spodobi vprašati, kako je in kaj počne. Pa ste opazili, da vaš otrok pogosto na kratko odgovori z “nič”?
Če se odrasli ljudje ne morejo v trenutku spomniti, kaj se jim novega dogaja in kaj bi vam želeli sporočiti, kako potem lahko to pričakujete od otroka?
Če je vaš otrok mlajši od pet let, bi morali vedeti, da živi v določenem trenutku. To pomeni, da ko pridete ponj v vrtec, on uživa v ravno tistem trenutku, ko ponovno zagleda vas, najpomembnejšo osebo v njegovem življenju. Ne kvarite mu veselja s postavljanjem vprašanja :”Kako je bilo danes v vrtcu?” ali “Kaj si počel danes?”, ampak ga samo pustite, da uživa v tem, da je ponovno z vami, in vi naredite enako. Poleg tega, da boste otroku vzeli tisti trenutek sreče, od njega verjetno ne boste dobili, kar ste želeli. Vaš otrok ne bo imel pripravljenega odgovora, saj mu je sekundo pred tem, ko ste ga vprašali, bilo v mislih samo to, kako je lepo, da vas ponovno vidi.
Otroci uživajo v trenutkih in niso na tako vprašanje sposobni odgovoriti tako, kot od njega pričakujete. Sposobnost opisati svoj dan v vrtcu in ponoviti, kar se jim je tam dogajalo, imajo starejši otroci.
Če jim to vprašanje postavljate vsak dan, jim lahko postane odbijajoče, ker se bodo počutili, da morajo odgovoriti, čeprav odgovora v tistem trenutku nimajo. Tako samo ustvarjate nepotrebni pritisk. Če otrok ve, da ga boste takoj, ko pridete v vrtec vprašali, kaj so danes počeli, obstaja verjetnost, da bo odgovoril nekaj, za kar ve, da vam bo všeč ali pa bo omenil neko aktivnost, ko se je bo prve spomnil.
Poleg tega pa otroci ne spremljajo vsakodnevnih aktivnosti tako, kot odrasli. Tisto, kar se bi man zdelo pomembno (nova pesmica, recimo), njim morda sploh ni omembe vredno. Z drugimi besedami – če se nam vsaka najmanjša podrobnost, ki jo imajo otroci v vrtcu, zdi pomembna, je v njihovih malih glavah to povsem drugače – dan kot vsi ostali.
Kako naj potem starši pridemo do dragocenih informacij? Kako naj se pogovarjamo z otroki in izvemo, kako so preživeli dan, da pri tem ne bomo na otroka ustvarjali pritisk in ga forsirali.
Zelo enostavno – z lastnim primerom.
Pokažite jim, kako naj bi se pogovarjali o tem, kako so preživeli dan. To lahko storite tako, da se o tem pogovarjate z drugo odraslo osebo ali s starejšim otrokom, medtem ko mlajši otrok posluša, lahko pa tudi s pogovorom z vašim malčkom, kateremu želite postaviti veliko vprašanj.
Ko pridete po otroka v vrtec, ga ne sprašujte. Prav tako ne sprašujte vzgojiteljice ali drugih staršev. Tudi telefon pustite pri miru, enostavno se s svojim otrokom pogovarjajte. medtem ko hodite ali se vozite proti domu, mu povejte, kako ste vi preživeli dan – kaj ste počeli v službi, če vas je kdo razjezil ali posebej razveselil, kako vam je bil všeč kosilo … Po vsaki informaciji, ki jo daste svojemu otroku, napravite majhno pavzo. Morda vas bo želel kaj vprašati ali pa ste ga spomnili na nekaj pomembnega, kar se je njemu zgodilo in bi vam želel povedati.
Tako boste vašemu otroku pomagali razumeti, kaj se pravzaprav dogaja tekom njegovega dne in je pomembno, da se omeni ali pove. Sčasoma bo otrok s takim pristopom, ko mu sami dajte primer, sam začutil potrebo, da tudi on vam pove, kako je v vrtcu minil njegov dan. Dovolite mu, da sam pride do tega, da sam razvije občutek in potrebo deliti pomembne informacije z vami. Tako bo vaš pogovor imel več vsebine in smisla, vi pa boste nagrajeni z enim in drugim – tako z otrokovim nasmehom, ko vas zagleda, kot z informacijami o tem, kaj se je novega naučil v vrtcu.