Kaj je strah?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Kaj je strah

V tem tednu bomo raziskovali različne strahove, ki se pojavijo tekom našega življenja. Strah je pogosto naš spremljevalec v življenju in dobro je, da poznamo strategije, ki nam ga lahko pomagajo zmanjšati.


Program tedna  v fb skupini Odgovorno starševstvo:

Ponedeljek
· Kaj strah je in kje ga čutimo? Kakšna je razlika med strahom in fobijo?
Torek
· Dojenček in malček – pomen staršev pri regulaciji strahu.
Sreda
· Kateri so najpogostejši strahovi otrok in mladostnikov?
Četrtek
· Odrasli – pogumni ali polni strahu, fobij?
Petek
· Kako se soočiti s strahom?

Z vami bom Klavdija Slapar, študentka zakonske in družinske terapije. Že nekaj časa vso svojo energijo usmerjam v pridobivanje in izpopolnjevanje znanja s področja zanositve, nosečnosti, starševstva, vzgoje, odnosov in vseh življenjskih izzivov nasploh. Prav posebno pozornost pa posvečam mamicam, ženskam z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu in njihovim (vsakodnevnimi) izzivom. Pri svojem delu se tako pogosto srečam z ljudmi, ki jih prevzema strah in zato iščejo načine kako živeti z njim oziroma kako ga spustiti.


Kaj je strah?

Strah je čustvo, ki se pogosto pojavi v situacijah, ki so nam neznane ali pa od nas zahtevajo neko mero izpostavljenosti. Za strahom se tako pogosto skrivajo občutki nemoči, zaskrbljenosti, neprimernosti, nevrednosti, izključenosti, izpostavljenosti, zavrnjenosti … Strah pogosto čutimo kot hitrejše bitje srca, oteženo dihanje, cmok v grlu, znojenje,…

Kakšna je njegova vloga?

V živalskem svetu ima strah res zgolj preživetveno vlogo – kadar so v nevarnosti, se živali instinktivno odzovejo tako, da najbolje zaščitijo sebe in svoj podmladek.
Pri ljudeh pa je nekoliko drugače. Tako kot vsa čustva ima tudi strah dve plati – po eni strani je tudi za nas pomemben za preživetje, saj nas ravno občutek strahu velikokrat ovira pri tem, da bi storili kaj nevarnega, po drugi strani pa nas lahko zamrzne že ob vsakodnevnih stvareh in nam tako onemogoča normalno življenje.

Amigdala – naš notranji varnostnik ali omejevalec?

Ves čas je v naših možganih pred nevarnostmi na preži naša amigdala (za mandelj velika struktura v možganih), ki ob zaznani potencialni nevarnosti sproži enega od odzivov – zamrznitev, boj ali beg. Kateri odziv se bo sprožil je odvisno od situacije in od naših izkušenj.

Kaj je torej tisto, kar nas loči od živali? Naša amigdala lahko zaradi naših naprednih možganskih funkcij nevarnost zazna tudi v življenjsko neogrožujočih situacijah. Na primer pred nastopom, ko začutimo tremo in se v nas prebudi strah – kaj če se nam bodo smejali? Kaj, če pademo? Kaj pa, če pozabimo besedilo, ki ga moramo recitirati? Lahko se to zgodi tudi v odnosih. Nekdo samo pogleda na način, kot je to storil oče preden nas je z udarci kaznoval in že se v nas prebudi tisti isti strah, ki smo ga čutili kot otroci. Če smo bili v otroštvu izpostavljeni več ogrožujočim situacijam, travmatičnim dogodkom, postane naša amigdala še toliko bolj pozorna na potencialne nevarnosti. Več o tem bomo govorili še jutri.

Kaj so fobije?

Fobija je anksiozna motnja, ki je pogosto usmerjena v eno ali več specifičnih objektov ali situacij – npr. agorafobija (strah pred odprtimi prostori), socialna fobija (strah pred osramočenjem ali ponižanjem v situacijah, ko smo (ali imamo občutek, da smo) opazovani, izpostavljeni, pod drobnogledom),… Za fobije je značilno, da se posameznik izogiba situacijam, kjer je izpostavljen viru močnega strahu. Ta strah in izogibanje pa posamezniku onemogočata sproščeno vsakodnevno rutino, delo ali vstopanje v odnose, saj je stiska ob tem prevelika.

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok.

Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.
Klavdija Slapar
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor