Čudežna moč pisanja na roke
Pred kratkim, ko sem brskala po spletu, da bi potrdila svoje prepričanje o koristnosti pisanja na roke, sem naletela na precej člankov, ki so me presenetili – v negativnem smislu. Otroci vse bolj uporabljajo tiskane namesto pisanih črk. Veliko otrok ima težave s pisanjem in branjem pisanih črk. V ameriških šolah od osnovnošolskih otrok ne zahtevajo več, da se učijo pisane črke, nekatere šole pa so popolnoma odpravile pisanje s pisanimi črkami – z opombo, da je to »starinska« veščina!
Vendar pa so znanstveniki odkrili, da je učenje pisanih črk (kurzive) pomembno orodje za kognitivni razvoj, posebej za urjenje možganov na področju funkcionalne specializacije – sposobnosti za optimalno učinkovitost. Ko se učimo pisane črke, se v možganih razvija funkcionalna specializacija, ki povezuje občutke, nadzor gibov in razmišljanje. Študije s slikanjem možganov so razkrile, da se med učenjem pisanih črk aktivira več področij kot pri tipkanju ali zgolj opazovanju črk.
Branje in pisanje imata nedvomno ogromno koristnih učinkov na sposobnosti razmišljanja. Za pisanje čitljivih pisanih črk je potrebna kontrola fine motorike prstov na rokah. Pri tem je potrebna zbranost, pozornost, hkrati pa moramo razmišljati, kaj in kako bomo to naredili. Potrebna je vaja. Študije s slikanjem možganov kažejo, da pisanje pisanih črk aktivira področja v možganih, ki pri tipkanju na tipkovnico ne sodelujejo. Na eni od univerz v Indiani (ZDA) so opravili slikanje možganov 5 letnikov, ki še niso znali pisati, pred in po tem, ko so jim dali navodila za učenje različnih črk. Pri otrocih, ki so pisali na roko, je bila nevronska aktivnost precej večja in »podobna aktivnosti odraslih« kot pri tistih, ki so samo gledali črke. »Bralni krogotok« povezanih predelov, ki se aktivirajo med branjem, je bil aktiviran med pisanjem z roko, ne pa med tipkanjem. Prav tako se je pokazalo, da je pisanje besed v smiselnem kontekstu, v nasprotju s tem, da pišemo samo tako, kot bi risali predmete, povzročilo precej več in večjo aktivacijo mnogih predelov v obeh možganskih poloblah.
Pri učenju pisanja z roko, pa čeprav gre samo za tiskane črke, imajo možgani naslednje naloge:
- Določiti lego vsake poteze glede na ostale poteze.
- Naučiti se morajo in si zapomniti ustrezno velikost, nagib in splošno obliko ter podrobnosti, ki so značilne za vsako črko.
- Razvijati spretnost razvrščanja.
V primerjavi s tiskanimi črkami, je pisanje pisanih črk še bolj koristno, ker so gibi zahtevnejši, črke so manj stereotipne, zahteve vizualnega prepoznavanja pa so širše. Pisanje pisanih črk je tudi hitrejše.
Druge raziskave so poudarile edinstveno povezavo med roko in možgani pri sestavljanju misli in idej. Virginia Berninger, profesorica na Univerzi v Washingtonu, je objavila svojo študijo, ki jo je opravila med otroci v drugem, četrtem in šestem razredu. Študija je razkrila, da so otroci napisali več besed, hitreje in izrazili več idej, ko so pisali spise na roko kot takrat, ko so uporabili tipkovnico.
Zakaj je pisanje pomembno pri učenju?
Boljše učenje
Eden od najboljših načinov za učenje in pomnjenje novih informacij je, da izpisujemo na roke. Več in bolj trajno si zapomnimo stvari, na katere se aktivno osredotočimo – to pa se zgodi prav pri pisanju z roko.
Pisanje nam pomaga zbistriti misli, si stvari bolje zapomniti in dosegati zastavljene cilje. Številne študije so dokazale, pozitivne učinke pisanja pri učenju tujih besed ter, da zapisovanje vpliva na priklic informacij iz spomina in na splošen učni uspeh. Ena od raziskav na Dominican University v Kaliforniji je potrdila, da imajo ljudje, ki svoje cilje zapišejo, 33 % več možnosti, da jih bodo uresničili.
Razlika med pisanjem na tipkovnico in pisanje na roke je v tem, pravi ameriška raziskovalka Dr. Virginia Berninger, da uporabljamo roko za oblikovanje črk (in jih povezujemo). Na ta način bolj aktivno vključimo možgane v proces. Tipkanje pa vključuje le izbiro črk s pritiskom na ustrezno tipko.
Pisanje pomaga pri tem, da ostanemo zbrani
Če sedimo pred računalnikom, ki ima neko čudno sposobnost, da lahko dobesedno »posrka čas« med tem, ko smo si vzeli le minutko za ogled videa ljubkih mladičkov ali spremljanje zapisov našega bivšega ali bivše na Facebooku … možnosti je ogromno. Ko imamo pred seboj le papir in pisalo, ki verjetno nista priklopljena na internet, bomo ostali dalj časa zbrani.
Ohranja možgane v dobri formi tudi, ko smo starejši
Pisanje na roke je podobno telesni vadbi. Ne sicer nujno za naše zapestje, vsekakor pa koristi možganom. Pisanje namreč vključuje motorične spretnosti, spomin in dobro miselno vadbo.
***
Članek o koristnosti ročnega pisanja nikakor ni kritika interneta in računalnikov. Brez njih si danes težko predstavljamo delo in prosti čas. Zapis poskuša biti le razmislek in spodbuda, da naši otroci in mladostniki ne bi pozabili pisati na roke.
Viri:
Berninger, V. “Evidence-Based, Developmentally Appropriate Writing Skills K–5: Teaching the Orthographic Loop of Working Memory to Write Letters So Developing Writers Can Spell Words and Express Ideas.” Presented at Handwriting in the 21st Century?: An Educational Summit, Washington, D.C., January 23, 2012.
James, K.H. and Engelhardt, L. (2013). The effects of handwriting experience on functional brain development in pre-literate children. Trends in Neuroscience and Education. Article in press.
- Kdaj nas preplavijo tesnoba, zaskrbljenost in strah? - 27. 11. 2020
- Koncert Soy Luna je mimo – vprašanje pa še vedno ostaja - 18. 4. 2018
- Mlajši šolarji, ki ne marajo šole - 5. 3. 2017
