Otroška prijateljstva
Vsi potrebujemo prijatelje. Ni ga čez tisti čudoviti občutek prijateljstva in sprejetosti. Prijateljstvo je ključno za zdrav otrokov razvoj in tega ne smemo pustiti vnemar. Kot starše in skrbnike verjetno tudi vas gane, ko se otrok skrega s prijateljem in je zaradi tega prizadet in slabe volje. Tako radi bi mu pomagali spet postaviti odnos na stare tirnice.
Predstavljamo vam nekaj razmišljanj o prijateljstvu z vidika otrok, staršev oz. skrbnikov in učiteljev.
Prijateljstvo z vidika otrok
Skozi prijateljstvo se otrok razvija in spoznava, kdo v resnici je. »S prijateljem imava oba rada nogomet.« ali »S prijateljem nama je obema všeč modra barva.«
Prijateljstvo uči otroka različnih vlog, sprejemanja kompromisov, kreganja in pobotanja, deljenja in sočutja. Ko se morata dva otroka dogovoriti glede poteka igre, kdo bo prej na vrsti itd. se pravzaprav učita pomembnih življenjskih lekcij.
Z igranjem vlog in domišljijsko igro se otrok uči sporazumevanja z drugimi. Opazujte in poslušajte kdaj otroke pri igri (seveda brez njihovega vedenja). Dobili boste zelo dober vpogled v to, kakšni so v resnici. Slišali pa boste verjetno tudi kar nekaj znanih fraz.
Otroška igra je odličen in varen poligon za vajo in testiranje pravil vedenja v odnosih z drugimi ljudmi.
Če ima otrok težave s sklepanjem prijateljstev v šoli, se to močno odraža v njegovem splošnem počutju. Takrat je pomembno, da ima ob sebi nekoga, s katerim lahko deli svoja občutja.
Ko otroci naletijo na težave v odnosih s prijatelji ni to čisto nič drugače, kot pri odraslih. Takrat se težko skoncentrirajo na šolo ter vsakodnevne dejavnosti in opravke.
Včasih otroci tudi ne najdejo pravih besed, kako bi izrazili, da so se sporekli s prijateljem. Pomagajte jim s preprostim vpašanjem, npr. »Kako je Miha?« Otrokov odziv vam bo povedal vse, pa naj gre za besede, govorico telesa ali izraz na obrazu.
Prijateljstvo z vidika staršev/skrbnikov
Prijateljstvo pomaga otroku, da se počuti srečnega, samozavestnega in povezanega. Toda otrok se ne rodi z znanjem o tem, kako zgraditi trdno prijateljstvo. Tega se je treba naučiti.
Starejši postaja otrok, bolj kompleksna postajajo njegova prijateljstva. Starši morajo biti otrokom v pomoč, ko se soočajo z raznimi izzivi, ki jih prijateljstvo prinaša. Bodite jim dober vzgled. Pripovedujte jim o svojih prijateljstvih, preteklih in sedanjih.
Vzpostavljanje in gradnja odnosov z drugimi je enako pomembno kot branje, pisanje in računanje.
Če je vaš otrok bolj sramežljive sorte in težko sklepa nova prijateljstva, bo verjetno potreboval vašo pomoč. Če ste tudi vi sramežljivi, zna biti težko. Izberite sošolca, ki ga ima otrok najraje in najdite skupne interese. Pokličite njegove starše in jih povabite na skupno druženje doma, v parku, na igrišču.
Pokažite zanimanje do otrokovih prijateljev. Naj vam povedo, zakaj so prijatelji z določenimi otroki, npr. »Všeč mi je Miha, ker zmeraj deli igrače z mano« ali »Všeč mi je Jana, ker obe obožujeva konje.« Otroci spoznavajo, da se prijateljstva gojijo iz različnih razlogov. Povejte jim tudi, zakaj ste vi prijatelji z določenimi ljudmi.
Če se hoče otrok z vami pogovoriti o težavah, ki jih ima v odnosu s prijateljem, vzemite to resno. Pogovorite se z njim in poskusita najti rešitev. Če se težko izrazi z besedami, lahko nariše, kaj ga muči. Ali pa si pomagate s prstnimi lutkami. Včasih je pametno za pomoč prositi tudi otrokovo učiteljico, še posebej, če se otrok zaradi težav s prijateljem težko osredotoči na šolsko delo.
Pogovarjajte se z otrokom, kakšne prijatelje si želi in kakšni naj bodo do njega. Potem naj tudi sam pove, kakšen je on do svojih prijateljev. S tem bo dobil v uvid, da je prijateljstvo vzajemen proces.
Prijatejstvo z vidika učiteljev / vzgojiteljev
V Združenem kraljestvu nekatere šole uvajajo v svoje učne načrte program učenja socialnih in življenjskih veščin. Zlasti tiste šole, ki imajo v mislih celostno oblikovanje mladega človeka, dajejo vedno večji poudarek socialni opremljenosti svojih učencev.
Učenje socialnih veščin (PSHE – Personal, Social and Health Education) je del kurikuluma in je enakovredno ostalim predmetom. Osredotoča se na naslednja področja:
- razvoj samozavesti, odgovornosti in posameznikovih potencialov
- priprava na aktivno življenje v realnem svetu
- zdrav način življenja
- gradnja dobrih odnosov in spoštovanje drugačnosti
V razredih učitelji redno izvajajo sedenje v krogu, kjer se otroci igrajo razne igre in se pogovarjajo o različnih življenjskih temah. Učitelji pri tem uporabljajo tudi ročne lutke in otrokom zastavijo problem, ki ga potem rešujejo skupaj, npr. »naš prijatelj Ficko je osamljen. Nihče se noče igrati z njim. Kako mu lahko pomagamo? Kaj bi mu vi povedali? Kako mislite, da se počuti? Ali ste se tudi vi kdaj počutili podobno? Kaj bi naredili, če bi opazili koga na igrišču, ki se počuti podobno kot Ficko?«
Učitelji spodbujajo otroke, da poskusijo sami razrešiti nesoglasja. Učinkovit način je uporaba peščene ure. Ko so se otroci pripravljeni pogovoriti, se usedejo eden nasproti drugega. V odmerejenem času poskusijo najti rešitev. Seveda pa je treba upoštevati starost otrok in ‘težo’ problema.
Otroke je treba naučiti besed in izrazja, ki jim pomaga povedati, ko se v odnosu ne počutijo dobro oz. ko jim nekaj ni všeč. Absolutno pa je treba pohvaliti dobre primere, npr. »Zelo mi je všeč, kako je Matej delil svoje barvice z ostalimi otroci.« Otrok takrat zažari od ponosa, ostali pa ga želijo posnemati.
Večina otrok ima močan občutek, kakšen mora biti dober prijatelj. Če se kakšen otrok ne obnaša primerno, mu drugi ponavadi hitro pokažejo, kako se mora vesti.
Zelo pomembno je, da smo odrasli otrokom dober vzgled, saj se otroci učijo s posnemanjem. Imeti morajo tudi občutek, da so slišani. Zato se pogovarjajte s svojimi otroci in jih poslušajte. Le tako boste lahko zadostili njihovim čustvenim potrebam. Oni pa se bodo naučili uspešne komunikacije, sklepanja zdravih odnosov in gradnje samozavesti.