Razvoj enajstletnika
Enajstletnike čaka vrsta fizičnih sprememb, saj je rast v tem obdobju večja kot kadarkoli prej v njegovem življenju. Poleg pospešene rasti pa lahko pri vašem enajstletniku pričakujete tudi vrsto večjih telesnih in hormonskih sprememb, ki kažejo na uvod v puberteto. Poleg naštetega se bodo razvijale tudi njegove kognitivne spretnosti, napredovala bo tudi njegova čustvena zrelost. To je le nekaj razvojnih dogodkov v življenju enajstletnika, zato si le poglejmo, kaj vse še lahko pričakujete v tem obdobju.
Telesni razvoj enajstletnika
Če imate doma deklico, katere rast v višino se še ni začela, lahko pospešeno rast pričakujete prav v enajstem letu starosti. Ponavadi dekleta pridobijo okoli 9 cm v višino v obdobju enega leta, prav tako pa se poveča njihova telesna teža, ki se večinoma pojavi v obliki telesne maščobe, z namenom oblikovanja tipične ženske figure v obliki peščene ure s prsmi in širšimi boki. Dečki bodo začeli pospešeno rasti nekoliko kasneje – v povprečju je to dve leti za deklicami.
Spremembe, ki najavljajo prihod pubertete, so še posebej izrazite pri deklicah. Spreminjajoča raven hormonov spodbuja razvoj sekundarnih spolnih značilnosti. Pri obeh spolih to vključuje pojav poraščenosti spolnih organov s sramnimi dlakami ter dlakami pod pazduhami. Vse to pa spremlja povečano potenje ter proizvajanje olja v koži, kar pa lahko izzove nastanek aken in/ali močnejši telesni vonj.
Čisto možno in normalno je, da bodo enajstletniki v tem obdobju nenadne in pospešene rasti pojedli več kot sicer. Zato se lahko v določenem obdobju pojavi povečan apetit.
Kognitivne in jezikovne sposobnosti enajstletnika
Zmožnosti in kapacitete enajstletnikov za razmišljanje so vsekakor že povečane in sedaj je napočil čas, ko bo vaš enajstletnik te zmožnosti in sposobnosti začel uporabljati. Možno je, da bo vaš enajstletnik začel abstraktno razmišljati, kot, recimo: sklepanje motivov, obrazložitve, hipotetično razmišljanje, a še vedno bo na stvari (še posebej če je pod stresom) gledal bolj konkretno.
Enajstletnikom razprave o ”kdo, kaj, kje in kdaj” ne bodo več delale težav, še vedno pa bodo imeli nekaj težav z odgovorom na ”zakaj”.
Otroci pri tej starosti razvijajo vse boljše sposobnosti reševanja problemov, pri čemer pa jim lahko pomagate tako, da jih še dodatno vzpodbujate, naj skušajo razmišljati na različne načine, s pomočjo katerih bodo opravili s težavami, s katerimi se spopadajo. Prav tako jih vzpodbudite, naj na določeno težavo pogledajo iz različnih kotov in ”kaj pa če …” možnosti. Vašemu enajstletniku pri tem, da bo postajal vse bolj samozadosten, pomagate tudi tako, da mu ponudite priložnost da prispeva k odločitvam o njegovem življenju. Pogovarjajte se z njim o njegovih težavah. S tem mu boste omogočili, da se bo na pozitiven način spopadel s stresom in stresnimi situacijami, se spopadel s težkimi občutki ali pa opravil s spori.
Socialni in čustveni razvoj enajstletnika
Do sedaj bi vaš enajstletnik že moral sam skrbeti za večino svojih obveznosti in ob tem ne bi več smel potrebovati veliko opominjanja z vaše strani, da poskrbi za dnevno rutino in opravke, kot je, recimo, osebna higiena, pravočasno narediti domačo nalogo in oddati šolske projekte. Seveda pa mu starši še vedno lahko pomagate in svetujete, kako naj planira in organizira svoj čas.
Enajstletniki so običajno že veliko bolj dojemljivi za razloge, ki jih prinesejo težave z vedenjem in se vse bolj zavedajo posledic, ki jih določeno obnašanje oz. vedenje prinese.
Čeprav so enajstletniki že veliko bolj zreli in samozavestni, do česar so prišli na podlagi izkušenj iz preteklih let njihovega mladega življenja, so lahko še vedno nekoliko nesamozavestni in negotovi, ko pride do velikih sprememb (večje učne zahteve v šoli in posledično večji pritisk, spopadanje s prvimi znaki pubertete …).
V zgodnjih fazah pubertete otroci običajno razvijejo občutek za identiteto, kar kažejo s pomočjo svojega videza, oblačil, stvari, ki jih imajo, aktivnosti in z druženjem z določeno (njim všečno) skupino sovrstnikov. V družbi se vedejo samozavestno in se včasih zdi, da veliko časa porabijo za osebno nego in da so obsedeni s podrobnostmi glede osebnega videza, kot sta že majhen mozoljček ali razmršena frizura.
Nasveti staršem enajstletnikov
Medtem ko bo šel vaš enajstletnik skozi vse te faze, se bo na trenutke (ali pa kar ves čas) počutil čudno ali pa mu bo zaradi vseh telesnih sprememb celo nerodno, nelagodno pokazati naklonjenost do vas, še posebej, če ste starš nasprotnega spola. Zato je zelo pomembno, da tega ne jemljete osebno. Ne pritiskanje nanj z objemi ali poljubčki (naj to velja tudi za ostalo sorodstvo).
Običajno lahko enajstletnike že pustite same doma ali pa dovolite, da pridejo domov pred vami in vas sami počakajo, da vi pridete iz službe. Glede tega, kdaj je otrok pripravljen na to, da je že lahko sam doma, ni pravil, zato je na vas kot starših, da sami presodite, kdaj bo vaš otrok dovolj dorasel temu in se bo v takšni situaciji tudi počutil dobro. Vse je odvisno tudi od tega, kako odgovoren je vaš otrok in od tega, kakšne so njegove sposobnosti presoje in ravnanja v potencialno nevarnih situacijah. Zato poskrbite, da bo vaš otrok poznal pravila kaj lahko in česa ne sme in kje in kako lahko dobi pomoč, v kolikor bi jo potreboval, preden se odločite, da ga boste prvič pustili samega doma.
Prav tako se z vašim enajstletnikom pogovorite o tem, kako naj se spopade z nepričakovanimi težavami, ko ni doma. Še posebej takrat, ko je otrok zunaj in ni v spremstvu odrasle osebe. Določite trdna pravila in dogovor o času, ko se mora vrniti nazaj domov ali kdaj vas mora poklicati in kdo je druga odrasla oseba, ki jo lahko pokliče, če vi ne bi bili dosegljivi.
Otroci v tem starostnem obdobju radi zmagujejo in cenijo zmage, radi so prvi ali pa prevzamejo kontrolo in pobudo in ko pride do izgube, poraza, se lahko zgodi, da bodo to težko sprejeli. Pri tem jim boste starši v največjo pomoč, če boste na poraze reagirali mirno in vzpodbujali vašega otroka, da se uči iz napak, kritik. Pomagajte mu, da bo premislil, kaj bi lahko naslednjič v takšni situaciji naredil drugače, bolje. Prav tako pa se potrudite, da boste opazili, ko bo nekaj naredil dobro. In mu to tudi pokažite, naj ve, da ste opazili, pohvalite ga. Pri tem lahko uporabite frazo, kot je npr: ”trdo si delal za to, uspelo ti je”, kar je bolje kot zgolj: ”dobro si opravil”. To, da v otroku vzbudite občutek, da se počuti kompetentnega pri tem, kar počne, mu pomaga pozitivno odločati tudi takrat, ko vas ne bo poleg, da bi ga pri tem vodili.