Teta, zatočišče za otrokovo dušo

Kdor nikoli ni imel tete, ni imel sreče imeti neizmernega bogastva, skoncentriranega v eni osebi. Celo če nimamo »prave« tete, se v sorodstvu vedno najde kakšna teta, ki uspešno, nedvomno uspešno igra to pomembno vlogo v naših življenjih. Teta je vedno izredna oseba, oseba brez primere, z ekstravagantnim mnenjem in odnosom do nas. Se pravi – edinstveno bitje.

Teta ima lahko svoje otroke, ni pa to nujno. Tetini otroci nekako gredo zraven. Z njimi se imamo in nimamo radi, se kot majhni ravsamo, kot večji družimo in kot odrasli zanašamo drug na drugega. Zanimivo je, da otroci običajno mislijo, da bi tista druga mati, v tem primeru torej teta, bila morda boljša od lastne matere. To pa resda mislijo tudi tetini otroci o naših materah. Toda tisto, kar je pomembno, je teta.

Teta je kot dobra vila

Teta je nekaj podobnega kot dobre vile iz lepih otroških pravljic. Vse ve, vse razume, zna potolažiti, se razjokati, ko se rodimo, za darilo obvezno prinese denar (saj se spodobi, a to je nekako bolj za mamo in očeta), nam pa prinese prvo dekico ali kakšno plišasto igračko, od katere se (včasih celo do poroke) ne ločimo. Nato prinaša razne pajacke, zajčke, kapice, rokavice, mila, stekleničke, čeveljčke, oblekice … Vse za tetin zaklad.

Zelo rada se z nami fotografira in imamo goro slik, na katerih nas močno, močno drži in se smeje tako, nekako najlepše. Ko tečejo leta, smo mi na slikah vse večji, teta pa najprej vse lepša, potem pa se polasi začnejo videti leta. No, to vidijo drugi. Za nas tete po nekem čudu vedno ostajajo mlade. Mama lahko ostara, tete pa … nemogoče! Ona nam da košček čokolade, ki jo starši skrivajo kot sovražnika, da se nam ne pokvarijo zobki, da se ne zredimo, ko odrastemo, kupi sladoled, čeprav so starši to strogo prepovedali, ker »ima otrok občutljivo grlo«, kupi prvo mini krilce, pa čeprav se mama potem jezi, »izbori« prvo žepnino, prvega fanta, prvo samostojno letovanje. Porine nekaj denarja v žep, zgolj zato, da ga bomo imeli, napolni mobilni račun, kupi »na razprodaji« nekaj, kar je, »kot da so zate delali«. Teta ima najboljšo izbiro prehrane prav za našo krvno skupino in ostale skupine, ima ostro oko, ko dobimo gram ali več in ko shujšamo prav tako. Da je oče jezen, ve po frekvenci njegovega glasu, ve, kdaj imama mama migreno in je treba hoditi po prstih, ve, kdaj sta se starša skregala zaradi njene nove bluze ali njegove stote igre tenisa v tem polletju.

Od tete se lahko veliko naučimo

Ona ve še več od tega, a se zna obnašati kot nekdo, ki nima prav nobenega pojma. Tako se lahko od tete učimo, da se ne vtika nosov v tuje krožnike, da je lepo imeti najboljšo prijateljico, a da zaradi nje ni treba vseh drugih odgnati, da je normalno, če se prijateljice včasih tudi skregajo. Teta nas uči, kako se poljubljati, na katero stran gre nos, kako ne zardeti, če nas ON gleda in kako pred njim skriti, če vseeno zardimo. Teta ve, kateri so najboljši filmi, ki bi jih morali gledati na prvem zmenku, ve, v kateri lokal se usesti na prvem srečanju in v katerega ne. Uči nas, kako na nanesti maskaro, da je razredničarka ne opazi (mame ne moremo več pretentati), kako si lahko od prijateljice sposodite prav tisti fantastični top. Prii tem pa ne razlaga o tem, koliko bakterij prav tam preži na nas in kako nas razni Perkmandeljci lahko pojejo, če si sposodimo tujo stvar. Veste, kaj so Perkmandeljci? Če ne veste, vprašajte teto. Vse to je že dala skozi.

Teti lahko poveš, koliko enic imaš v redovalnici, pa te ne bo kaznovala. In če ‘špricaš’ pouk, te ne bo izdala, ampak bo skrivnost obdržala zase. Naredi ti nalogo, ne da bi starši videli in ti pomaga pri tujih jezikih, fiziki in drugih predmetih, za katere si prepričan, da obstajajo samo zato, da mučijo učence. Teta vedno ve, kdaj imaš test ali izpit. Za uspešno opravljen izpit te nagradi in ne godrnja, če dosežeš ”le” šestico. Teti se lahko izjočeš na rami zaradi neuslišane ljubezni ali pa zato, ker te je fant ”dal na čevelj”.

Teta bo znala razložiti in nas potolažiti, da za prekinitev zveze nismo krive me, ampak on. Sicer nas je zagotovo imel zelo rad, a me smo močne in nam ni mogel slediti. Kaj si v resnici misli, pa ve le ona. Nikoli ne bo naravnost povedala, da se ji tvoj fant ne zdi preveč pameten ali prelep. Rekla bo, da je OK, morda celo, da je ”kul”, a da si zaslužiš tudi kaj boljšega. Sicer da njemu nič ne manjka, ampak seveda je njena nečakinja nekaj posebnega. In teta resnično verjame v to, da je njena nečakinja nekaj posebnega, brez izjeme.

Teta je oseba, ki brezpogojno in povsem naravno ljubi in verjame v  tvoje sposobnosti, nezmotljivost in pravičnost. Teta ti daje podporo, te bodri in potiska naprej, ko to potrebuješ.

Zakaj je teta tako pomembna oseba?

Teta je ženska, torej v mnogih pogledih spominja na mamo. A za razliko od mame teta ne čuti tako močne odgovornosti, slutenj in strahu in razburjenosti, ki jo začuti mama ob prvem srečanju s svojim otrokom. In zato je teta lahko svobodnejša, ravna bolj spontano in neposredno. Teta se lahko počuti utrujeno, mama ne. Teta lahko reče, da nečesa ne razume ali nečesa ne zna. Mama tega ne more. Teta se lahko zmoti. Mama ne.

Konec koncev zaradi ”napak”, ki jih naredijo starši skozi oči njihovih otrok, obstaja in živi celoten poklic – psihoterapevt. Tetam pa je lažje, saj se z nečaki ukvarja s tiste lepše, svetlejše strani življenja.

Starši vs. teta

Starši so zadolženi za tisto, česar otroci ne marajo: jedi, umivanje rok in zob, pospravljanje igrač, postiljanje postelje, zgodnje vstajanje za šolo, starši so tisti, ki določijo uro, do katere se mora otrok vrniti domov itd.

Veliko manj je situacij, v katerih bi lahko prišlo do spora med teto in njihovimi nečaki. Še nikoli ni nihče tete klical v vrtec, ker so se otroci stepli med seboj. Prav tako ne v šolo na roditeljske sestanke in govorilne ure.

Družba dela bistveno razliko med starševskimi dolžnostmi in tetino ljubeznijo. In prav je tako, kajne? Medtem ko je teta lahko zelo dobra zamenjava za mamo na področjih, kjer se skuša otrok dokazati in ima v sebi strah ali že predhodno slabo izkušnjo ali pa takrat, ko otrok ve, da je nekaj naredil narobe in mu je zato žal, a se boji kazni. Od tete lahko otrok dobi napotke o vseh “prvih” rečeh v življenju, a da to, še posebej v času pubertete, nima takšne teže, kot jo ima pogovor s starši. Sedaj je ”moderno”, da se starši trudijo biti prijatelji s svojim otrokom.

Otrok si sam izbira svoje prijatelje

Pazite, vaš otrok si sam izbira prijatelje. Starš je edinstvena oseba v njegovem življenju in te vloge nikoli ne mešajte z vlogo prijatelja. To drugo, prijateljsko vlogo, lahko prevzame teta. Ona je otrokov prijatelj in še mnogo več kot to. Teta predstavlja neko svobodni, čustveno čist prostor, ki pravzaprav predstavlja zavetje za našo dušo; takrat, ko nam gre dobro in takrat, ko gre vse narobe. Tu ni sistema nagrade in kazni, stiske in strahu. V tem zavetju naše duše obstaja oceanski občutek vsemogočnosti, ki smo ga pozabili, ko smo ga prvič občutili in to je bilo takrat, ko smo se rodili.

Tete naravnost obožujejo svoje nečake

In tu je teta, ki absolutno obožuje otroke svojih bratov in sester – nečake. Otroke hvali, skupaj z njimi kolesari, rola ali drsa. In kako so ponosne, ko kdo reče: “Oh, kako je lep ta tvoj otrok.” In s tem pravzaprav ni nič narobe, saj tete svoje nečake smatrajo za svoje otroke. In v psihološkem smislu to tudi so.

V sodobnem času, ko sta čas poroke in poroda malo zamaknjena, imamo dan danes veliko mladih žensk s statusom tete. Imajo, psihološko gledano, otroke, poznajo občutek zmagoslavja, ki ga prinese otrok in so izpolnjene v ljubezni, ki je obojestranska, prav tako imajo tu nekoga, za kogar lahko skrbijo, vzajemnost odnosa jih bogati in se počutijo koristne in izpolnjeno. Vse to ni zgolj iluzija, ampak je realnost. Stvari se malenkost spremenijo, ko dobijo svoje otroke, a to so le nianse. Tetin otrok, bo njen zaklad za vedno.

Otroci tetam zaupajo bolj, kot učiteljem

Neka raziskava, ki je potekala po šolah, je pokazala, da učenci bolj zaupajo tetam, kot pa učiteljem in pedagogom. In nič čudnega ni, da se teta imenuje teta. ‘V šoli je “teta” tista oseba, ki se je ne bojimo in ki ne kaznuje, a je tam zato, da tolaži in pomaga.

Če se vam zdi, da je ta prispevek oda tetam, se ne motite. V času, ko skrbimo za ekološki obstoj našega planeta, bi bilo potrebno razmisliti tudi o psihološki ekologiji naših duš. No, ta resor so več kot suvereno že prevzele tete.

Nekaj lepih misli o tetah

• Tisti, ki ni imel tete, ne ve, kaj zamuja.
• Teta je sorodnica, prijateljica in zaveznik v enem.
• Tete so edinstvena bitja; vsaka zase je neponovljiva.
• Vsaka teta ima svoj ”zaklad”.
• Blagor ”zakladu”.
• Teta ni zamenjava za mamo; je njena dopolnitev.
• Teta je živa enciklopedija, od nje se učimo o življenju.
• Nihče te ne bo potolažil tako kot teta, še posebej po prepiru s starši.
• Tete si zatiskajo oči pred pravili, a ne zato, ker bi bile neposlušne, pač pa zato, ker imajo svoja pravila.
• Teta je najboljši prijatelj otrok.
• ”Ljubezen med menoj in mojo teto je neopisljiva,” so besede neke deklice.

mojpediatar