Senzorne motnje – otroci, ki občutijo drugače
Senzorna integracija je nevrološki proces, ki organizira sprejete občutke (senzorne informacije) iz okolja in telesa in se na njih ustrezno odziva. Za dobro senzorno integracijo je v prvi vrsti odgovoren centralni živčni sistem. Posamezni centri v centralnem živčnem sistemu se morajo med seboj povezovati, sodelovati in delovati usklajeno. Dražljaje sprejemajo receptorji v čutilih. Tam se pretvorijo v električne impulze, ki potujejo po nevro-poteh do možganov. CŽS informacije sprejema, prilagaja, povezuje in organizira.
Motnje v senzornem sistemu se lahko pojavljajo kjer koli v procesih, od zaznavanja (registracije) posameznega dražljaja, prevajanja v možgane, modulacije (uravnavanje) in diskriminacije (prepoznavanja) in usmerjanja gibanja ter vedenja. Težave, ki se kažejo pri otroku so odvisne od tega, kje v procesu in na katerem senzornem področju je motnja.
🧠 Nasvet za starše
Poimenovanje čustva otroku pomaga razumeti, kaj se v njem dogaja.
V kolikor gre za motnjo na področju registracije ali modulacije senzornih dražljajev, se ta odraža v različnih oblikah občutljivosti in odzivnosti (pasivnost/hiperaktivnost, iskanje senzornih dražljajev, umik, obramba, zavrnitev, čustvene in socialne težave). Če gre za motnjo na področju diskriminacije senzornih dražljajev, se odraža v slabši spretnosti otroka (groba motorika, fina motorika, rokovanje s predmeti).Motnja se lahko kaže kot pretirana občutljivost na dražljaje (hipersenzibilnost). Otroka pogosto motijo zvoki, svetloba, dotiki in določeni vonji. Lahko se izogiba določeni hrani, ne sodeluje pri skupinskih igrah, se boji višine, ne mara guganja, vrtenja, spuščanja po toboganu, …
Otrok, ki premalo zaznava senzorne dražljaje (hiposenzibilen), išče senzorne dražljaje, se slabše odziva na bolečino in temperaturo, zaletava se v ljudi, žveči in grize predmete, ima težave pri sedenju.
🌿 Praktičen namig
Pri izbruhu naj bo cilj najprej varnost in umirjanje, ne razlaga.
V kolikor gre za motnjo diskriminacije (razlikovanja) senzornih dražljajev, se ta kaže kot nespretnost, slabša fina motorika in grafomotorika. Otrok lahko ima težave na področju govora, težje določi lokacijo dotika in lahko ima težave pri prepoznavanju predmeta z zaprtimi očmi.
⚠️ Kdaj poiskati pomoč?
Če otrok pogosto doživlja hude stiske, napade panike, samopoškodovalne misli ali se njegovo vedenje močno spremeni, poiščite strokovno pomoč.
Motnja na področju senzorne integracije se lahko kaže tudi kot dispraksija, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo in organizacijo giba.
Senzorne motnje se lahko pojavijo na vseh senzornih sistemih (vidnem, slušnem, olfaktornem – vonj, gustatornem – okus, taktilnem – dotik, proprioceptivnem in vestibularnem sistemu) in vplivajo na vsa področja otrokovega življenja ter se odražajo kot težave z motoriko (gibanjem), težave s čustvovanjem (strah, razdražljivost) in vplivajo na otrokovo socialno življenje, na razvoj govora ter samostojnost pri vsakodnevnih opravilih (umivanje, oblačenje, zapenjanje gumbov, vezanje vezalk in hranjenje).
Literatura:Korelc, Groleger Sršen. Rehabilitacija, (2013)
📌 Želite še več uporabnih vsebin?
Na Zastarse.si spremljajte nove vodiče, razlage, nasvete in praktična orodja za starše.
