Senzorne motnje – otroci, ki občutijo drugače

Senzorne motnje – otroci, ki občutijo drugače

Senzorna integracija je nevrološki proces, ki organizira sprejete občutke (senzorne informacije) iz okolja in telesa in se na njih ustrezno odziva. Za dobro senzorno integracijo je v prvi vrsti odgovoren centralni živčni sistem. Posamezni centri v centralnem živčnem sistemu se morajo med seboj povezovati, sodelovati in delovati usklajeno. Dražljaje sprejemajo receptorji v čutilih. Tam se pretvorijo v električne impulze, ki potujejo po nevro-poteh do možganov. CŽS informacije sprejema, prilagaja, povezuje in organizira.

Motnje v senzornem sistemu se lahko pojavljajo kjer koli v procesih, od zaznavanja (registracije) posameznega dražljaja, prevajanja v možgane, modulacije (uravnavanje) in diskriminacije (prepoznavanja) in usmerjanja gibanja ter vedenja. Težave, ki se kažejo pri otroku so odvisne od tega, kje v procesu in na katerem senzornem področju je motnja.

V kolikor gre za motnjo na področju registracije ali modulacije senzornih dražljajev, se ta odraža v različnih oblikah občutljivosti in odzivnosti (pasivnost/hiperaktivnost, iskanje senzornih dražljajev, umik, obramba, zavrnitev, čustvene in socialne težave). Če gre za motnjo na področju diskriminacije senzornih dražljajev, se odraža v slabši spretnosti otroka (groba motorika, fina motorika, rokovanje s predmeti).Motnja se lahko kaže kot pretirana občutljivost na dražljaje (hipersenzibilnost). Otroka pogosto motijo zvoki, svetloba, dotiki in določeni vonji. Lahko se izogiba določeni hrani, ne sodeluje pri skupinskih igrah, se boji višine, ne mara guganja, vrtenja, spuščanja po toboganu, …

Otrok, ki premalo zaznava senzorne dražljaje (hiposenzibilen), išče senzorne dražljaje, se slabše odziva na bolečino in temperaturo, zaletava se v ljudi, žveči in grize predmete, ima težave pri sedenju.

V kolikor gre za motnjo diskriminacije (razlikovanja) senzornih dražljajev, se ta kaže kot nespretnost, slabša fina motorika in grafomotorika. Otrok lahko ima težave na področju govora, težje določi lokacijo dotika in lahko ima težave pri prepoznavanju predmeta z zaprtimi očmi.

Motnja na področju senzorne integracije se lahko kaže tudi kot dispraksija, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo in organizacijo giba.

Senzorne motnje se lahko pojavijo na vseh senzornih sistemih (vidnem, slušnem, olfaktornem – vonj, gustatornem – okus, taktilnem – dotik, proprioceptivnem in vestibularnem sistemu) in vplivajo na vsa področja otrokovega življenja ter se odražajo kot težave z motoriko (gibanjem), težave s čustvovanjem (strah, razdražljivost) in vplivajo na otrokovo socialno življenje, na razvoj govora ter samostojnost pri vsakodnevnih opravilih (umivanje, oblačenje, zapenjanje gumbov, vezanje vezalk in hranjenje).

Literatura:Korelc, Groleger Sršen. Rehabilitacija, (2013)

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]
Mojca Potočnik

Mojca Potočnik

Sem diplomirana delovna terapevtka in terapevtka senzorne integracije. Od leta 2003 sem del timarazvojne ambulante v Zdravstvenem domu.

Z dodatnimi izobraževanji na področju ocenjevanja in obravnave otrok s posebnimi potrebamisem pridobila številna nova znanja. Udeležila sem se različnihpredavanj o delu z otroki s spektroavtistično motnjo.

V letu 2013 sem opravila vse štiri module senzorne integracije in pridobila certifikat za izvajanje tega pristopa.

Pri delu se srečujem z različnimi diagnozami in motnjami v razvoju. Predvsem pa v našo ambulanto prihajajootroci, ki imajo težave in potrebujejo našo pomoč. Pri obravnavi otrok sodelujem z zdravniki pediatri, psihologi, logopedi, nevrofizioterpevti, specialnimi pedagogi, vzgojitelji in učitelji.

Svoje delo imam rada. Veselim se kadar otroci radi prihajajo na obravnavo, so srečni inob tem napredujejo.

Spremljate nas lahko na: FB strani Delovna terapija in senzorna integracija za otroke.

Mojca Potočnik

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor