Počitnice … zakaj že?

“Dragi učenci! … Lepo bi bilo, če bi kakšno prosto minutko posvetili učenju, ker se brez učenja veliko pozabi. Takoj, ko se vrnemo v šolo, bom spraševala družbo. Spomni se, da te čaka tudi ocenjevanje….” in sledi naštevanje preverjanj in ocenjevanj še treh predmetov. Vem, da učiteljica ni imela v mislih nič slabega, želi samo dobro za svoje učence. Nam staršem pa je nekoliko prikrito sporočila pomembne datume.

pocitnice-zakaj-ze-1

Pa vendar pismo v meni pusti grenak priokus. Saj so vendar počitnice! Zakaj že? Da utrdimo snov, ki do zdaj ni bila utrjena? Bo zdaj kaj bolje utrjena, ko otrok nima ob sebi strokovnjaka, ki bi mu jo strokovno didaktično razložil? V čem je smisel počitnic, če nas po njih skrbi izgubljeno znanje, ki ni utrjeno takrat ko bi moralo biti? Natrpani učni načrti pa so navsezadnje pripeljali do tega, da so počitnice namenjene učenju. Moja hči jim pravi kar učitnice.

Kakorkoli, počitnice imamo in preživeli jih bomo po svojih željah in zmožnostih. Pa vendar… koliko otrok jih bo začelo s knjigo, z zvezkom, atlasom v rokah? Čeprav se počitnic zelo veselijo, njihova telesna drža in pogled v očeh govori drugače. Vsak dan si bo treba vzeti čas in obnoviti matematiko, slovenščino, ponoviti angleške besede, se naučiti zgodovino in geografijo, ker do zdaj ni bilo časa. Ni bilo časa? Kam nas je pripeljal naš šolski sistem in natrpani učni načrti, da smo pozabili kaj je smisel osnovne šole? Pridobiti osnovna znanja, ki jim bodo pomagala v prihodnosti in vsakdanjem življenju. Dati veščine spopadanja z informacijami in njihovo selekcijo, najti povezavo v realnem življenju in dati smisel tistemu kar se učijo. Pa tudi dostikrat pozabljeno veščino… znati se učiti. Takrat počitnice
ne bodo učitnice, ampak res počitnice.

Občudujem učitelje, ki si vzamejo tisti ščepec avtonomije, kolikor jim je učni načrt dopušča, in se poslužijo alternativnih metod poučevanja. Sem mnenja, da bomo za otroke naredili veliko, če jih bomo naučili kako znanje zasidrati v dolgoročni spomin. Takrat bomo starši mimogrede obnovili vse tiste šolske predmete, za katere nas zdaj skrbi, da bodo pozabljeni. Pri peki piškotov pomislimo na merske enote, pri rezanju torte ali peciva pomislimo na ulomke, pri vožnji na izlet pomislimo na pokrajine Slovenije ipd. Bi potem bilo potrebno preživeti počitniške dneve ob knjigah? Ja, ob tistih knjigah, ki bi jih želeli brati, pa drugače zmanjka časa.

Kaj niso počitnice ali če hočete dopust namenjeni, da se posvetimo stvarem, ki nas veselijo. Za katere zmanjka časa ob današnjem hitrem tempu življenja? Da se ponovno “najdemo” in vsaj malo pozabimo na skrbi? Dajmo tudi otrokom to možnost in drugačne počitniške dolžnosti, ki niso vezane samo na šolo.

Želim vam čim več dragocenih in prijetnih trenutkov ob ljudeh in dejavnostih, ki vas veselijo in vas pomirjajo.

Lea Cerin

Lea Cerin

Sem žena in mama trem deklicam ter ustanoviteljica Rumene hiške. Otrokom in staršem svetujem pri učenju, da bo le-to učinkovito in zabavno. Vsak otrok ima svoj naravni način učenja. Če ga pri učenju upošteva, je le-to bolj uspešno. Če so otroci pri učenju bolj uspešni, pa so tudi bolj zadovoljni sami s seboj. Cilj Rumene hiške je otroke naučiti predvsem samostojnega učenja, na sebi lasten in zabaven način.
Lea Cerin
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Lea Cerin

Lea Cerin

Sem žena in mama trem deklicam ter ustanoviteljica Rumene hiške. Otrokom in staršem svetujem pri učenju, da bo le-to učinkovito in zabavno. Vsak otrok ima svoj naravni način učenja. Če ga pri učenju upošteva, je le-to bolj uspešno. Če so otroci pri učenju bolj uspešni, pa so tudi bolj zadovoljni sami s seboj. Cilj Rumene hiške je otroke naučiti predvsem samostojnega učenja, na sebi lasten in zabaven način.

Dodaj odgovor