Sporočilno pismo učiteljici
Z dovoljenjem avtorice želimo z vami deliti pismo, ki ga je napisala mama 6-letne hčerke njeni učiteljici.
Spoštovana ga. učiteljica,
včeraj je Lariso prevzela babi. Naročili ste ji, naj staršem pove, da je Larisa med lovljenjem – sproščeno otroško igro objela drugo deklico in po pravilih se tega ne sme delati.
Otroke sem prevzela po končani službi v večernih urah in babi mi je predala Vaše sporočilo. Brez razmisleka sem hči, ki ima 6 let opozorila, da to ni prav in ji kljub njenemu oporekanju začela predavati zakaj to ni prav in zakaj tega ne sme početi.
Hči je objela drugo deklico, ni je tepla, brcala, žalila ali odrivala. Objela jo je! Jaz pa jo oštevam za najbolj normalno – otroško pravilno ravnanje. Ne znam Vam opisati, kako slabo vest imam glede tega danes. Otroka učim, da je objem nekaj slabega in narobe. Po trenutnih ukrepih bi bilo manj sporno, če bi hči deklico brcnila. Kar je žalostna resnica trenutnih ukrepov. Popolnoma razumem Vaše opozorilo. Toda prvič, zadnjič in nikoli več svojim otrokom ne bom rekla, da se ne smejo dotikati in objemati!
Ga. učiteljica, kdaj in zakaj smo začeli dopuščati, da je sproščena otroška igra polna odraslih napotkov, predsodkov in nesmiselnih pravil?
Resno se sprašujem, kako pravilno vzgajati otroke, da bodo zrasli v dostojne ljudi, ki bodo vedeli, kaj je prav in kaj narobe. Iskreno Vam povem, da je pod temi pogoji nemogoče. Mi odrasli (učitelji, babice, dedki, starši …) smo, po otroško, vse postavili “na glavo”. Kar je bilo lani spremenljivo in prav, letos ni.
V dobro naših otrok, ki so v fazi odraščanja, v fazi, ko je socialni stik bistven za njihov razvoj, jim tega ne moremo in ne smemo odvzeti. To, o čemer vam danes pišem je popoln absurd in do te teme ne bi smelo priti. Leto dni nazaj si nisem mislila, da bom pisala prosti spis glede objemanja mojih otrok. Dejstvo pa je, da tega časa, ki ga bomo otrokom z neumnimi odločitvami vzeli, ne bomo nikoli nadomestili. Na otroke prenašamo ogromno breme, ki se bo odražalo še leta naprej tako psihološko kot socialno.
Razumem, da delate po navodilih in da ste z opozorilom mislila dobro, toda to ne pomeni, da je prav. Kot starš nesmiselnih in škodljivih navodil ne bom dopustila in svojih otrok ne mislim več opozarjati za dejanja, ki so pravilna. Vas pa vljudno prosim, da kdaj na eno oko zamižite in pustite otrokom otroštvo, ki jim pritiče.
Z vljudnimi pozdravi,
Barbara Krajnc
