Šest nasvetov, kako vključiti in motivirati otroka v procesu učenja na daljavo

V mislih imamo predvsem dve težnji:

• vključevanje otroka v proces pridobivanja znanja na način, da dobi občutek nadzora in avtonomije nad lastnim učenjem ter da se poveže z drugimi učenci
• motiviranje otroka z vzpostavitvijo primernega okolja in rutine, kar mu pomaga pri ohranjanju pozornosti in doseganju dobrih rezultatov

Ustvarite priložnosti, da se otrok poveže z drugimi otroci

Učenje in poučevanje na daljavo, kot smo mu bili priča od marca do junija letos zaradi koronavirusa, je bilo za številne učence, učitelje in starše zelo naporno. Učenci so izgubljali motivacijo, počutili so se osamljene in izolirane. Pogrešali so sošolce, prijatelje pa tudi učitelje. V šoli učenje poteka drugače kot doma za zaslonom in otroci veliko raje sodelujejo v procesu učenja v skupini z drugimi. Če se vaš otrok znajde v karanteni in se mora šolati od doma, poskusite poiskati načine, da se kljub temu poveže s sošolci in prijatelji, saj se bo tako počutil veliko manj osamljenega.

• Poiščite sošolca, s katerim se bosta učila in opravljala šolsko delo. Naj se vsakodnevno srečujeta preko spleta in kamere, pregledujeta naloge ter preverjata naučeno. Predlagate jima lahko tudi, da raziskujeta področja, ki niso direktno vezana na šolsko snov. Na ta način bosta razširjala in poglabljala svoje znanje ter okrepila medsebojne vezi. Več otrok se lahko poveže pri branju knjig za domače branje ali bralno značko in diskutira o vsebini. Tak način poveča otrokovo navdušenje nad knjigo in branjem na splošno.
• Povežite se z družinami, ki živijo v bližini in predlagajte, da otroci opravljajo šolsko delo skupaj, upoštevajoč pri tem varnostne ukrepe (umivanje rok, primerna razdalja). Dokler vreme dopušča, lahko šolsko delo poteka zunaj na vrtu ali terasi. Za otroke imejte pripravljene prigrizke in osvežilno pijačo.
• Otroci se preko videokonferenc lahko družijo tudi izven časa, namenjenega učenju in šolskemu delu. Na voljo je kar nekaj spletnih orodij, trenutno eno najbolj priljubljenih pa je ZOOM. Četudi se vsi dobro zavedamo, da je otrokom treba omejiti čas pred zasloni, pa je nekaj odmerjenega časa, ki ga lahko porabijo za klepet ali igranje igric s prijatelji, le dobrodošlo. S tem ohranjajo in krepijo odnose s prijatelji, posledično pa tudi lažje opravijo šolsko delo.

Ustvarite in ohranjajte dnevno rutino

Če nimate ustaljenega dnevnega ritma in urnika, potem je lahko vsak trenutek z vašim otrokom, ko mu želite dopovedati, da je čas za delo, borba. Rutina daje otroku občutek reda in sigurnosti. Ugodno vpliva na razvoj čelnega režnja, saj otrok natančno ve, kaj lahko pričakuje in kako se bo dan odvijal. Rutina tudi pomaga otroku, da se prebije skozi manj prijetne dejavnosti, še posebej če ga potem čaka nekaj, česar se veseli.

• Vsak delovni dan začnite enako. Otroci naj vstanejo in se pripravijo tako, kot če bi šli v šolo. Lahko si omislite zvonček, s katerim naznanite začetek dneva. Otroci se naj pri zvonjenju izmenjujejo, en dan eden, drug dan drugi. Če otroci težko vstajajo, jim v sobo postavite budilko in nastavite alarm na postopno povečanje glasnosti. Ko se končno prebudijo, jih pozdravite in naznanite, da je čas za šolo.
• Če želite, da se otroci držijo urnika, naj vam ga pomagajo sestaviti. Raje bodo sodelovali, če bodo tudi sami udeleženi pri njegovem nastajanju. Pomembno pa je, da je urnik enostaven in razumljiv. Otroci ga lahko tudi okrasijo z barvami in slikami.
• Šolsko delo naj bo časovno omejeno na največ dve uri in pol. Vmes so obvezni odmori in čas za gibanje.
• Med učenjem potrebujejo otroci več krajših odmorov. Na vsake pol ure jim omogočite, da se malce razgibajo in spočijejo možgančke. Tudi med polurno delo je včasih potrebno vriniti 1-2 minutni odmor, ki ga zapolnite npr. s skakanjem, plesanjem ali pripravo pijače.
• Vsak dan si vzemite tudi čas za dejavnosti, ki otroka veselijo in mu dajo energijo, da se loti tudi tistih manj prijetnih aktivnosti. Otroku posvetite svoj čas za crkljanje, ravsanje na kavču, skupno branje, umetniško ustvarjanje, izvajanje poskusov, kuhanje, igranje družabnih iger itd. Dovolj časa pa mora imeti tudi za lenarjenje, sanjarjenje in prosto igro.
• Močna in ljubeča povezava med otrokom in staršem je najboljša naložba in garancija, da bo otrok upošteval navodila in opravil šolsko delo, tudi če mu kdaj ni do tega. Zato morate starši resnično delati na tem, da bodo odnosi v družini dobri.
• Če šolanje doma vključuje delo za računalnikom oz. tablico, se tudi ta čas všteva v skupni čas priporočenega trajanja šolskega dela.

Čas za ekranom naj bo omejen na minimum

Ne pričakujte, da bo šolanje doma potekalo v enakem časovnem okvirju kot v šoli, npr. od osmih do enih. Na spletu je sicer obilo zabavnih in poučnih iger in platform za interaktivno učenje, toda pri mlajših otrocih tak pristop razvojno ni primeren. Če otroci preživijo preveč časa za ekranom, postanejo sitni in naveličani.

Če mora otrok slediti pouku na daljavo preko spleta, mu pokažite, kako lahko izklopi zvok in sliko, ko začuti, da ima dovolj. Pogovorite se z učiteljico oz. učiteljem, če se vam zdi, da je za vašega otroka takšen način dela preobremenjujoč. S skupnimi močmi boste zagotovo našli ustrezno rešitev, ki bo najboljša za otroka.

Šolsko delo umestite v dopoldanski čas, popoldneve pa preživljajte zunaj. Pomembno je, da prilagodite količino in tempo dela otroku, saj bo tako lažje in z večjim veseljem opravil šolske obveznosti.

Otroka navajajte na samostojno delo

Spodbujanje k samostojnosti pripravlja otroka na avtonomno sprejemanje odločitev in zmanjšuje borbo za oblast. V nekaterih družinah se odlično obnesejo table, na katerih otroci obkljukajo naloge in zadolžitve, ki so jih že opravili.

Zelo priročni so tudi lističi oz. kartice z zadolžitvami za posamezen predmet. Otrok ima npr. obveznost, da vsak dan reši ali izpolni šest kartic. Ko konča, vam narejeno prinese na vpogled. Dodate lahko tudi kartice za druge obveznosti, za katere želite, da jih izpolni, npr. vaje klavirja ali pogovor s starimi starši preko video klica. Kartice z zadolžitvami so na prvi pogled nekoliko bolj prijazne kot pa dolg seznam dnevnih nalog in zadolžitev, ki so nanizane ena za drugo. Nekatere otroke lahko tak način precej demotivira. V primeru kartic pa otroci kmalu opazijo, da se kupček zadolžitev manjša. Če pa po treh opravljenih nalogah sledi še majhna nagrada (posladek, pet minut stiskanja s staršem itd.), pa je motivacija zagotovljena. Potrebno je pač najti tisto, kar ustreza vsakemu posamezniku in družinski dinamiki.

Otroku je treba tudi dopustiti, da si sam izbere vrstni red opravljanja nalog.

Če se otrok obotavlja začeti z delom, mu pomagajte. Dogovorita se, koliko minut bo posvetil prvi nalogi, čemur bo sledil kratek odmor, v katerem bo lahko počel kaj zabavnega. Nastavite alarm, npr. na deset minut in potem sledi triminutni odmor, namenjen zabavni aktivnosti (pihanje milnih mehurčkov, ravsanje, tekmovanje v sezuvanju nogavic – kdor prvi nasprotniku sezuje nogavico, zmaga).

Uredite kotiček, kjer bo otrok opravljal šolsko delo

Tako kot postelja pomeni čas za spanje in krožniki na mizi pomenijo čas za obrok, mora imeti otrok prostor, ki mu bo naznanjal, da je čas za delo. Lahko je to pisalna miza v otroški sobi ali kuhinjska miza. Pazite samo, da z otrokovega vidnega polja umaknete predmete, ki bi ga lahko zamotile med delom. Pri roki pa mora imeti vse potrebščine, ki jih potrebuje za nemoteno delo.

Nekateri otroci radi delajo sami v miru in tišini, spet drugi potrebujejo v bližini starša, sicer se ne morejo osredotočiti na delo. Vsaj pri mlajših je tako, saj še nimajo zadostnih izkušenj, samokontrole in motivacije, da bi samostojno izpeljali nalogo od začetka do konca.

Bodite pozorni tudi na ergonomske dejavnike, kot je udoben sedež in ustrezna višina ekrana. Če lahko, uporabljajte brezžično tipkovnico in miško, komolci pa naj bodo pod kotom 90 stopinj. Nekateri otroci imajo raje višjo mizo, ob kateri stojijo, saj jim to omogoča večjo gibljivost. Spet drugi lažje delajo sede, saj se s tem izognejo preusmeritvi pozornosti.

Pomagajte otroku, da svoje zapiske in izdelke uredi ter organizira. Uporabi lahko mapo, škatlo itd.

Če se otrok upira delu, še posebej pri nalogah ali predmetih, ki mu ne dišijo, se dogorite, da jih lahko opravi na zabaven način. Poiščite kakšen prijeten kraj, npr. park, šotor sredi dnevne sobe, klopca pred kavarno, kjer strežejo dišečo vročo čokolado ali omara obložena z blazinami. V takšnem okolju bo delo zagotovo bolje steklo.

Bodite prisotni

Če opravljate delo od doma ali pazite na mlajše sorojence je šolanje na domu lahko zelo naporno. Toda ključno je, da otroka nadzirate in vodite pri šolskem delu, saj sam ne bo zmogel slediti pouku na daljavo in opraviti vseh obveznosti brez vaše pomoči.

Razvijanje samostojnosti pri šolskem delu je podobno kot navajanje na kahlico ali odhajanje v posteljo – potreben je trening. Na začetku morajo starši biti vseskozi angažirani in prisotni, sčasoma pa otrok prevzema vedno večjo odgovornost, dokler se dokončno ne navadi. Zato vzpodbujajte in pomagajte otroku, da razvije delovne navade, ne samo za šolsko delo ampak tudi za ostala domača opravila. Ko bo opazil, da njegov trud obrodi sadove, bo postajal vedno bolj motiviran in samostojen pri svojih obveznostih.

Seveda pa je na začetku to lahko zelo naporno za starše. Če morate opraviti nujen klic z vašim nadrejenim ali imate službeno videokonferenco, rabite mir. Idealno je, če se partnerja lahko dogovorita in se pri skrbi za otroka izmenjujeta. Če to ne gre, se poskusite dogovoriti za službeni klic v časovnem terminu, ko otrok sledi pouku na daljavo. Za pomoč lahko prosite tudi prijatelja ali sorodnika, da v tistem času, ko morate sami opraviti delo za službo, z otrokom preko video klica bereta knjigo, ustvarjata, igrata vislice itd.

Pri vzgoji otrok bližnjice ne obstajajo. Prej se starši tega zavedajo, lažje jim je. Tudi otroci so si med sabo zelo različni. Nekateri so pri opravljanju šolskega dela manj drugi bolj samostojni. Vsi pa potrebujejo starševski nadzor in podporo. Trenutno obdobje je za vse, tako za starše, kot učence in učitelje zelo naporno, polno izzivov in negotovosti. Zato je treba včasih na stvari pogledati z dobršno mero humorja in dobre volje. Res je, da velikokrat življenje ni pravično. Je pa ga kljub temu lepo živeti.