Šola je tu!

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Z našim najmlajšim ob koncu njegovega 1. šolskega dne.

Takoj ko otrok začne hoditi v šolo, se pri večini staršev pojavi vprašanje: »Kaj pa zdaj?« Šola je velika prelomnica, tako za otroke kot za starše. Če je v nekaterih družinah vrtec bil še neobvezen, v smislu, če otrok v vrtec kak dan ni prišel, pač ni prišel, v šoli temu ni več tako. Šola je resna obveznost, s točno določenimi dnevi, ko šola je in onimi drugimi, ko je ni. (No, vsaj pred Korono je bila tako.)

Šola prinese tudi šolske naloge, pa učenje, ponavljanje in utrjevanje. Prinese nove učitelje, pogosto nove sošolce, drugo okolje, … Starši si na splošno želimo, da bi otrok sam skrbel za šolo, da bi mu dobro šlo, da bi se v šoli dobro počutil, da bi si našel prijatelje, da bi imel dober odnos z učitelji, … Pogosto so te želje povezane s starševskimi pričakovanji, ta pa z našimi zgodbami. Vsega tega se bom dotaknila ta teden.

Kakšen naj bo prvi šolski dan?

Prvi šolski dan je pomemben dan. Tako za prvošolca kot za njegove starše. Ta dan je obarvan s pričakovanji, s strahovi, dvomi, negotovostjo, pa tudi z veseljem, vznemirjenjem, razburjenjem. Tako pri otroku kot pri starših.

Starši me pogosto sprašujejo, kako naj se na ta dan pripravijo. Pravzaprav mi pogosto povedo, kaj vse bodo ta dan po koncu pouka počeli, kam bodo šli, kako se bodo zabavali, … Obiskali bodo stare starše, šli v kino, na dobro kosilo, šli v gledališče, na izlet, povzpeli se bodo na bližnji hrib, zapeljali se bodo do morja, šli po nakupih, udeležili se bodo ustvarjalnih delavnic, šli na izlet z bicikli, … Všeč mi je, ko jih vidim, kako se trudijo, do bi otroku pričarali res poseben dan, ker vidim, kako imajo otroka radi.

Pa jim vseeno skušam pokazati, da je že samo to, da je prvi šolski dan, za otroka dovolj. To je dan, o katerem je na tak ali drugačen način otrok poslušal že dolgo časa. Nekateri starši so otroka s tem vzpodbujali, nekateri so mu grozili, ga pa skoraj ni starša, ki bi bil do tega popolnoma indiferenten. To je dan, o katerem si je otrok že sam spletel mnogo zgodb, mnogo pričakovanj. In že samo to, da vstopi skozi šolska vrata, v večnamenski prostor ali telovadnico in potem v matično učilnico, da vidi vse te nove obraze sošolcev, da spozna učitelja/ico in pomočnika/co, da malo sodeluje in kaj pove, da se prvič usede v šolsko klop, da nekaj časa ostane v razredu sam, brez staršev,… že samo to je dovolj dogodkov in vtisom za cel dan.

Starši po drugi strani imajo dan dopusta, in pogosto pozabijo na otroka v silni želji, da bi ta dan kar najbolj izkoristili in zapolnili. Moja prva učiteljica Imaga Jette Simon, je večkrat dejala: MANJ JE VEČ! In to velja tudi v primeru prvega šolskega dne. Sama staršem predlagam, da naj bo popoldan miren. Mnogo otrok želi podeliti vtise in imeti čas, da jih predela. Bodite tam za njih. Poslušajte jih, če vam želijo kaj povedati. Odgovorite na njihova vprašanja. Če vam govorijo o strahovih, jih skušajte razumeti. Strahovi so lahko povezani s tem, če bodo našli nove prijatelje, če bodo kos domačim nalogam, če bo učitelj/ica prijazna, …

Ne vem, kako je z vami, vendar imam sama podobne strahove pred vsako novo situacijo: menjava službe, novo delovno okolje, selitev, nekajdnevni seminar, … Vedno pridejo ista vprašanja: ali bom sprejeta, se bom v novem okolju znašla, bom zmogla, … Kar rabim od mojih najbližjih je le, da jim to lahko podelim ter da so tu zame. Ne potrebujem pa stavkov kot so: Še vsi so to zmogli, boš pa tudi ti! Jasno, da boš dobila nove prijatelje! Nič ne skrbi, v redu bo! Pa tudi takih ne: Ja, ne vem, če bo šlo! Morda ti nisi dovolj sposobna za kaj takega! Ali: Zdaj pa le pazi! Če ne boš , …, boš že videla!
Takih stavkov tudi otrok ne potrebuje. Rabi starše, ki jim lahko pove, da ga skrbi. Stopa na novo pot in najbolj normalno je, da ga skrbi.

Popoldan naj bo kot rečeno miren. Skupaj počnite nekaj, kar je otroku všeč. Nekaj znanega, kajti neznanih in novih doživetij je bilo za en dan dovolj. Dajte pa otroku občutek, da je ta dan njegov. Da imate res čas zanj. Zato iz svojih urnikov na 1. šolski dan črtajte vse res ne nujne postavke.

Pa … lep prvi šolski dan vam želim 😊.

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini.

Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
Tadeja Milivojevič Nemanič
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Dodaj odgovor