Zakaj otroci lažejo – po letih

Iskren nasvet za spopadanje z otrokovimi lažmi

“Oči včasih obleče tvoj moderc,” je nonšalantno izjavila moja štiri letnica, medtem ko sem pomerjala spodnje perilo v garderobi veleblagovnice.

Zakaj otroci lažejo - po letih

“Oprosti? Kaj? Kdaj?” sem osuplo vprašala.

“Medtem ko ti spiš,” je odgovorila – in nadaljevala z opisovanjem, kako si očka ob zgodnjih sobotnih jutrih nadene moderc čez majico in takšen skače po trampolinu. Pri svoji zgodbi je toliko vztrajala, da sem kasneje tistega dne naivno svojega moža, šolskega učitelja, vprašala ali je kdaj za štos dvignil moje čipkasto perilo v višino svojih prsi (ni).

Smejala sva se, ampak počutila sem se nepomirjeno. Lagati, da se izognemo kazni ali da dobimo košček torte več – to lahko razumem. Toda Lillian je lagala pogosto in nikoli ni priznala, da izmišljena zgodba ni resnična. Ali naj vztrajam pri resnicoljubnosti, sem se spraševala, da ne bo šel njen razvoj v smeri patološkega lažnivca? Ali naj se ne vtikam in tako ne uničim njene kreativnosti?

Očitno to slednje: Strokovnjaki, ki sem jih zasliševala o Lillianinih zgodbicah, so si bili enotni. “Nič ni narobe s tem, kar pripoveduje,” pravi Dr. Michael Brody, otroški psihiater iz Potomac-a, Maryland. “Zelo majhni otroci ne poznajo razlike med resnico in fikcijo.”

V resnici je takšen tip laži lahko znak dobrih stvari. “Predšolski otroci z višjim IQjem bodo bolj pogosto lagali, ” pravi Dr. Angela Crossman, profesorica psihologije v New Yorku, ki je raziskovala to temo. Zgodnje izpopolnjevanje v laganju lahko povežemo tudi z boljšimi socialnimi kompetencami v adolescenci.

Seveda pa niso laži otrok trivialne dogodivščine, katerim se lahko nasmejite – in vzgojiti želite otroka, ki ceni resnicoljubnost. Poznavanje tipa neresnic, ki jih otroci pripovedujejo v določeni starosti, in zakaj, vam lahko pomaga nežno voditi vašega otroka v smeri resnice, ki je njegovim letom primerna.

MALČKI: prve izmišljotine

Ponavadi je zelo očitno, kdaj ima eden izmed dveletnih dvojčkov Erica Lutzerskega umazano pleničko. Trik je v tem, kako ugotoviti, kateri. “Če vprašate njiju, bosta simultano govorila ime drugega,” pravi oče iz Seattla. “Ne želita iti skozi proces menjavanja pleničke in zato lažeta o tem, čigava plenička je umazana.”

Takšne izmišljotine v svojo korist so prve vrste laži, ki jih malčki poskušajo. Kot vam bo povedala vsaka mama malčka ali predšolskega otroka, otroci stari le 3 leta – včasih celo dve leti – vam bodo povedali preprosto laž, ki zanika, da so kaj naredili ali pa jim prinese kakšno korist.

Nima smisla kaznovati malčka zaradi izkrivljanja resnice, saj ta ne dojame, da je s tem, kar počne, karkoli narobe. “Če dveletnica povleče mačko za rep in izjavi, da je to naredil njen namišljeni prijatelj, je najboljši odziv, če rečete: “Tudi mačka ima čustva,” pravi Dr. Elizabeth Berger, otroška psihiatrinja in avtorica knjige Raising Kids With Caracter. “Ne spuščajte se v pregovarjanje ob poskusu, da bi otroka pripravili do tega, da prizna, da je bil on.” Celo boljši način je, da se izognete celi predstavi. “Raje, kot da vprašate: Ali si ti razbil vazo? recite: Poglej, vaza je razbita,” pravi Dr. Brody. “Če reagirate z jezno obtožbo, boste prejeli laž.”

PREDŠOLSKI OTROCI: Majhni ljudje, velike zgodbe

Zgodba moje hčere o tem, kako njen očka nosi moderc, je tipična za 3-5 letnikov svoboden odnos do realnosti. To je obdobje nevidnih prijateljev, pošasti z rogovi in govorečih mavric. Čeprav jih je pred kratkim prerasla, je štiriletna Lucy iz Kalifornije prejšnje leto preživela ne z eno, ampak z osmimi namišljenimi sestrami. Vsaka je imela ime, rojstne podatke in svojo zgodbo. “Sestre so počele stvari, ki jih Lucy ni mogla, na primer, vsak dan so nosile roza oblekico,” pravi njen oče Chris.

Zgodbice predšolskega otroka so lahko zgolj igra ali pa nekaj, kar si želijo, da bi bilo resnično (Lucyjinim sestram nikoli ni bilo treba jesti gobic, kot jih je Lucy morala, pravi njena mama). In ni nenavadno, da otrok v tem obdobju vztraja, da je njihov fantazijski svet resničen. “V resnici sploh ne gre za laž,” pravi Dr. Berger. “To, kar vam otrok sporoča, ko pravi resničen je, je v bistvu ogromna barvitost in pomembnost namišljenega prijatelja.”

Če vam določena zgodbica predstavlja težavo, je nekatere stvari pomembno ohraniti v mislih. “Če se zdi, da je otrok srečen in ima realne odnose z ljudmi, ki so v njegovem življenju pomembni, sama ne bi bila zaskrbljena zaradi njegovih fantazij. To so otroci pač počeli, preden so imeli TV,” pravi Dr. Berger. Zapomnite si, da je tisto, kar se odraslim zdi neprimerno, lahko zgolj način, kako otroci procesirajo nove zamisli. Ko je Lucy izvedela, da je njen dedek umrl, še preden se je rodila, je nenadoma umrlo tudi nekaj njenih namišljenih sester. “O tem je govorila kot o resničnih dejstvih,” pravi oče. “Naši prijatelji so se hecali, da gre sigurno za epidemijo.”

ŠOLSKI OTROCI: Oni imajo svoje razloge

Shea McMahon, star 8 let, in njegov šestletni brat Jack iz Austina sta oba zanikala, da bi vzela zapestnico iz porodnišnice, ki se je nahajala v škatli za shranjevanje in je pripadala njuni sestri. “Vpila sem in grozila, da ne bo nedeljskega zajtrka, dokler ne priznata,” pravi Shannon McMahon. Nekaj minut kasneje je Jack vskočil. Ko je mama začela spraševati o podrobnostih  se je potuhnil. Na koncu je priznal: ničesar nimam, le želel sem, da me nehate spraševati o tem. Nato je Shea, pravi storilec, bruhnil v solze.

To, da je Jack poskušal prevzeti krivdo za svojega starejšega brata, nam sporoča pomemben razvojni mejnik: sposobnost povedati “belo laž” oziroma socialno laž – tisto, ki nekomu drugemu koristi ali pa je izrečena, da bi preprečila, da bi bila prizadeta čustva nekoga drugega. “Pravzaprav kaže kanček družbenega zavedanja in občutljivosti,” pravi Crossman.

Toda 5-8 letni otroci se občasno zatečejo tudi k ne tako dobronamernim lažem. Otroci v tem obdobju to počnejo iz popolnoma razumljivih razlogov, zaradi katerih jim lahko vse oprostimo. Strah jih je, na primer, da boste zelo razočarani, ali pa da bodo lahko kaznovani, pa tudi če so pod prevelikim pritiskom za svoje zmožnosti. (Če ima otrok, recimo, težave z matematiko, se bo lahko zlagal, da nima domače naloge iz tega predmeta). Preden otroka zaradi laganja pošljete v njegovo sobo ali pa mu odvzamete gledanje TVja, skušajte ugotoviti, kaj ga je k tej laži gnalo – kakšni razlogi so v ozadju in tudi to vzemite v obzir.

NAJSTNIKI: Hitro rastejo in raztezajo tudi resnico

Ko smo prirejali zabavo za našo starejšo hčer Auroro, ki hodi v 5. razred, si je moj mož izmislil zgodbico o duhovih in porušeni hiši iz soseske. Na koncu so punce vpile: “Ali si jo gremo lahko ogledat?” Pri enajstih so že imele razvit občutek za resnico in neresnico, so pa še vedno bile naivne glede sivega območja med obema.

In ko smo že pri sivih območjih, najstniki tudi pogosto radi skrivajo podrobnosti iz svojega življenja, ki so jih še pred kratkim zelo radi delili. Ne bodite presenečeni, če se otrok zapre vase glede stvari, ki bi jih še pred letom ali dvema z vami rado delil. Ta nova skrivnostnost ni enako kot neiskrenost in ne pomeni, da ima otrok za bregom karkoli slabega. Pravzaprav to odraža otrokovo razvijajočo se zrelost. “Otroci, ki pri trinajstih vse povedo svojim staršem, ne odraščajo,” pravi Dr. Brody.

Ob tem, ko vaš otrok pridobiva vse več samostojnosti, bo to tudi vsake toliko izkoristil in uporabil kakšno laž. Ko je 9-letni Joey Demille iz San Diega prosil svojo mamo, naj mu neha težiti glede izpolnjevanja svojih dnevnih bralnih obveznosti, se je ta odločila, da mu ustreže in prepusti odgovornost. “Cel januar ga nisem prosila, naj mi pokaže dnevnik zapiskov kaj je prebral,” pravi in Joey je prisegal, da bere vsak dan. Ko je prišel čas, da ji Joey pokaže svoj dnevnik, je bila šokirana, da je ta popolnoma prazen. “Lagal mi je cel mesec!” pravi.

Občasna laž o domači nalogi, gospodinjskih opravilih ali umivanju zob, pa naj bo še tako moteča, ni v teh letih nič nenavadnega. Navadno je najboljši odziv, da preprosto izrazite svoje nezadovoljstvo. Če pa najstnik kronično laže, morda potrebuje strokovnjaka, ki mu bo pomagal razčistiti stvari. “Anksiozni otroci, tisti, ki se jim zdi, da določenih situacij ne morejo obvladovati, lahko lažejo,” pravi Dr. Berger. “To je lahko znak, da je otrok pod stresom.” Lahko je tudi pokazatelj, da je otrok zelo pameten in pač koristi prednosti, ki mu jih laganje ponuja.

Najboljši način, kako usmeriti najstnika k večji odkritosti?

Sami postavite dober vzor (ne lažite, da je njegov bratec mlajši, kot v resnici je, da bi dobili cenejše vstopnice) in pogovarjajte se o tem, kako lahko laganje uniči kredibilnost in zaupanje. “Gre za vrsto lekcije, ki je ne dojamejo takoj,” pravi Crossman. Katero lekcijo pa otroci te starosti sploh dojamejo takoj? Obstajajo velike možnosti, da bo vaš otrok občasne manjše laži prerasel in postal popolnoma iskren resnicoljuben odrasli.

Juliette Guilbert/parenting
Prevedla Ana Prtain

Ocena:
[Skupaj: 5 povprečno: 4.6]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor