Mati samohranilka: zaslužite si zaupanje svojega sina

Sama nisem mati samohranilka, tako da si niti ne predstavljam, skozi kakšne viharje, težave in stiske te mame gredo. In tudi očetje. Zato nerada sodim. S spodnjim zapisom pa se kot taka v nekaterih pogledih ne strinjam, saj menim, da večina vzgojnih prijemov velja za vse otroke. Ni pomembno, če je otrok matere samohranilke, očeta samohranilca ali otrok družine obeh staršev, pomembno je, da otroka vzgajamo tako, da bo odrasel v samostojnega, odgovornega, spoštljivega in zadovoljnega odraslega. Pa naj bo to sin ali hčerka. Presodite sami. (rm)

mati-samohranilka-zasluzite-si-zaupanje-svojega-sina

Sem mama samohranilka. Že od samega začetka sem vedela, da bom morala biti malo drugačna mama, če želim razbiti stereotip, ki enači nepopolno družino in nesrečno družino.

Bilo je pred približno letom dni. Majhna kavarna, moj potomec in jaz. Okoli nas ljudje. Sin nekaj šari po telefonu, izmenjamo si kakšno besedo, vse dokler naenkrat on ne vpraša: “Mama, kateri porno filmi so najboljši?”

Za sosednimi mizami tišina. Nejeverno se obračajo proti otroškemu glasu (njegov glas je bil še otroški).

“Kot prvo, morajo biti kvalitetni, profesionalni. Takšni so običajno plačljivi. Kot drugo, jaz imam na primer rada ameriške, a je to stvar okusa,” odgovarjam. “Najbolj pomembno je, da ni to kakšen hišni video, ti so res brez veze in za vsako ceno se je treba izogniti videom z nasiljem in pedofilijo.”

Moški so pozabili na ženske, s katerimi so prišli. Ženske so si nadele kisle obraze, kot da se jim gabi. S sinom nadaljujeva pogovor o porničih: zakaj, kaj in kako. Zame je v tem obdobju najpomembneje, da moj dvanajstletni sin brez zadržkov postavlja takšna vprašanja meni. Njemu pa je popolnoma vseeno, če nas kdo posluša ali ne.

Temu jaz rečem zaupanje.

Sin je odraščal brez očeta. Z drugimi besedami – sem mati samohranilka. Za teh 14 let materinstva sem zase definirala osnovne zakone zaupanja:

Nikoli se ne smejte sinu

Ko se ženska smeje moškemu, je to zanj vedno travma, a ko se mu smeje mama, je to zanj globoka travma. Ni važno, če se mu smejete, ker je hlače oblekel narobe, nerodno narisal psa ali zato, ker je izpovedal ljubezen punci iz sosednje klopi. Vaše smejanje si bo zapomnil za celo življenje. In nikoli tega ne bo oprostil.

Vedno odgovorite na vsa njegova vprašanja

V katerem koli obdobju odraščanja! In brez tistega “ko boš zrasel, ti bo samo kapnilo”. Vedno in na vsa. Če ne veste odgovora, mu tako tudi povejte. Potem se pozanimajte in mu odgovorite. Vas to zmede? Pordite zaradi otrokovega vprašanja? Odlično – to je priložnost, da analizirate še en svoj kompleks. Saj to je vaš kompleks. Ne vsajajte ga v psiho svojega otroka. Odgovorite mu, da vas je njegovo vprašanje prisililo v razmišljanje, zato morate malce razmisliti. Prosite za nekaj časa. Otroci ga radi dajo.

Sina vprašajte za nasvet in sprejmite rešitev

Ne morete si predstavljati, s kakšno lahkoto lahko otrok reši nek0 vaš0 “odraslo” težavo, s katero se že leta ukvarjate. Vsako. Od “kakšno naj bi bilo naše novo stanovanje” do “zakaj se neprestano prepiram s tem in tem” in “česa tukaj ne delam prav”. Na ta način se fant uči biti moški, podpora in sprejemati odločitve. Vi pa mu izkazujete zaupanje in spoštovanje.

Pozabite na frazo “stokrat sem ti povedala!”

Če ste mu govorili, on pa ni poslušal, zamenjajte ploščo. Za vedno. Nimate pravice z otrokom tekmovati v bilo čemu in to “stokrat sem ti povedala” je pravzaprav tekmovanje, v katerem se mama naslaja nad “zmago”. Ste imeli prav? Ja, lepo, veselite se tišine. On bo vse dojel sam.

Pohvalite

Navdušujte se brez tistega “samo še to tukaj popravi”. Recite samo “Odlično je!” Vaš fant naredi vse odlično. Ko bo odrasel, bo sam videl, kaj in kje bi bilo treba popraviti.

Podpirajte vse njegove sanje

“Rad bi postal podvodni arheolog” – odlično. Kupite mu knjige o tem. “Zdaj pa želim postati slikar.” Tudi to je odlično. Kupite mu knjige o tem. “Zdaj želim postati inženir” … Ste razumeli vzorec? Odlično! Verjemite, tisto kar zares želi postati, bo ugotovil šele pri okoli dvajsetih.

Če fantek joče

Prišlo je do težave. Za vas je težava morda neumna (v vrtcu so mu dali grozni riž namesto najljubšega pasulja), za njega pa je ogromna. Za otroka je vsaka težava ogromna. Ker je njegov svet še vedno premajhen, da bi riž zapostavil in ga izgubil v njem … In če se je zgodila težava, je na vas, da otroka pomirite. Pa ni pomembno, koliko let ima. Vaša obveznost je, da ga umirite. To je dogma, pravilo vašega bodočega vzajemnega razumevanja: otroka ne smete pustiti neutolažljivo jokati. Nikoli.

Ne očitajte mu

Verjamem, da tu ni potreben komentar.

Vi ste vedno na njegovi strani

Ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Nikoli ne pritrjujte učiteljem, ki se pritožujejo nad otrokom, nikoli ne kričite na njega “zaradi družbe.” Pred ljudmi – ON IMA VEDNO PRAV. VAŠ SIN IMA VEDNO PRAV.

In tedaj se vas vaš sin ne bo bal vprašati nečesa, o čemer se “ne govori”. Zato, ker bo takrat vedel, da vi ne boste kričali na njega: “Kakšno pa je to vprašanje?!” ali “A te ni sram?!” Zato, ker vam bo zaupal. Z drugimi besedami, prepričan bo v vas. In to so sanje vsake mame. In te se lahko uresničijo.

Alina Belkovsky

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor