Novodobni otroci

»Izražanje čustev, sprejemanje in komunikacija v sozvočju s spoštovanjem in ljubeznijo je ključnega pomena za zdrav mentalno-čustveni razvoj vašega otroka.«

Novodobni otroci

Novodobni otroci, nekateri jim pravijo indigo otroci so izjemno intuitivni, občutljivi in čustveni. Zelo intenzivno čutijo energijo, ki jo nekdo oddaja in pred njimi ne moremo skriti resnice. Že od rojstva žarijo modrost in mnogokrat nas že v zgodnjem otroštvu presenetijo s kako »modro« izjavo.

Zahtevajo veliko spoštovanja in želijo, da se z njimi pogovarjamo spoštljivo, kot z odraslo osebo. A kljub temu potrebujejo ogromno starševske ljubezni, pozornosti in pravilno postavljenih mej. So izjemno samozavestni in težko prenašajo avtoriteto. Da neko obveznost izpolnijo, potrebujejo dober razlog oz. namen postavljen v skladu z ljubeznijo.

Kako današnjemu otroku na ljubeč način postaviti mejo in doseči, da nas upošteva?

To je vprašanje si zastavlja marsikdo izmed novodobnih staršev. Kajti, ko je otrok v svojem »oblaku« trme, kričanja in razgrajanja, je edino kar si želimo, da s tem početjem preneha.

V takem trenutku je ključnega pomena, da ohranimo »mirne živce«. Da torej

  1. opazujemo svoja čustva, ki se prebujajo v nas medtem ko otrok kriči. V kolikor nas situacija zelo čustveno vznemiri, je dobro najprej pomiriti sebe, šele nato pristopiti k otroku. Tako nekako kot v SOS navodilih na letalu. Ob močni turbolenci najprej nadenite masko sebi, šele nato lahko rešite otroka J
  2. Pomaga, da nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo ter otroku iskreno povemo kako se počutimo. Npr: Takšno početje me zelo razjezi. Pomembno je, da izpostavimo, da na naša čustva vpliva otrokovo početje, neka aktivnost ter ne označimo otroka za slabega, ker nekaj počne. Torej, če rečemo: »Zelo si me razjezil!.« pomeni, da na otroka prelagamo odgovornost za naše počutje in to na otroka ne vpliva najbolje, saj bo tako ponotranjil, da je njegova samopodoba (Jaz sem) pogojena z ustrezanjem (če to narediš si priden, če tega ne narediš si poreden) ter mora sebe spreminjati zavoljo sprejetosti.
  3. Ko se umirimo, iz stanja notranje pomirjenosti otroku povemo, kakšen izid si želimo. Npr.: Želim, da prenehaš s tem početjem.
  4. Prepoznamo otrokovo razpoloženje, npr.: Vidim, da si zelo jezen/žalosten/ti je dolgčas/si želiš pozornosti…
  5. mu pokažemo, da njegova čustva SPREJEMAMO
  6. mu predlagamo rešitev za izboljšanje razpoloženja, torej aktivnost, ki mu bo v tistem trenutku bolj zanimiva kot trenutno početje (razgrajanje) ter bo prilagojena na način, da konstruktivno izrazi trenutno čustvo. Če je jezen, mu verjetno ne bo po godu sedenje na kavču, saj si želi čustvo na nek način »spraviti ven« iz telesa. V trenutku jeze mu lahko predlagamo aktivnost kot je: Tolči po bobnu, skakati, brcati žogo… Če je žalosten, mu dovolimo jokati ter se potem, ko intenziven čustveni val mine, pogovorimo kaj ga je vznemirilo…

Delovati po zgoraj opisanih 6 korakih je za današnje generacije staršev mnogo bolj zahtevno, kot delovanje po starem vzorcu, ki so nas ga naučili naši starši. In potrebno je veliko vaje, preden »novi vzorec« delovanja resnično začutimo ter začnemo avtomatsko delovati v skladu z njim.

Stari vzorci velijo, da naj se otroka »po starševsko« okrega ter se določi kazen ali nagrada, če ne izpolni oz. izpolni naša pričakovanja. A po starem načinu v današnjih časih, z novodobnimi otroci ne gre. So zelo trmasti, vztrajajo pri svojem »prav« in jih ne gane, če kričimo in se »postavljamo na trepalnice«, da bi nas upoštevali. Poleg tega z avtoritativno vzgojo uveljavljanja svoje volje na silo, otrokom na dolgi rok povzročimo več škode kot koristi, saj zelo hitro ponotranjijo naše besede. S takšno vzgojo se krha njihova samopodoba in kot obrambo pred ranljivostjo potlačijo velik del svoje ljubezni, notranje resnice, sebe, da bi si »prislužili« pozornost. To pa na dolgi rok vodi v čustvene stiske, zaprtost, anksioznost in bolezen.

Ker je njihovo poslanstvo premakniti ustaljene avtoritativne vzorce, v navade, ki so v sozvočju z enostjo, enakopravnostjo, spoštovanjem, ljubeznijo, nas s svojim »uporništvom« učijo srčne komunikacije, jasnega izražanja čustev ter brezpogojnega sprejemanja (tako sebe kot njih). In če ste novodobni starš, bo za vas in otroka vzgoja veliko lažja, če jo boste kombinirali z delom na sebi. Torej prepoznavanje svojih čustev, ozaveščanje od kod izhajajo, osvobajanje starih prepričanj ter uvajanje novih vzorcev razmišljanja in ravnanja, ki so izven okvirjev pravil ter temeljijo na intuitivnem prepoznavanju in sprejemanju svojega in otrokovega čustvenega sveta.

Kristina Dia Gorenc

Kristina Dia
Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Kristina Dia

čustvena mentorica in trenerka samozavesti za otroke

Dodaj odgovor