Nasilje v družini iz mojih izkušenj

Neke noči, ko sem gledala skozi solze in lasten obup, kako se je tudi srednja hči postavila meni v bran in se »kotalila in ruvala« s svojim očetom, sem pomislila v sebi: »Ali je to resnično vse, kar premorem ali mi bo še druga in čez nekaj let tudi tretja hči odšla? Sem res takšna posranka, da se ne zmorem temu postaviti po robu?

In odšla sem na policijsko postajo ter prijavila nasilje. Kot sem v nekaterih pisanjih omenila: vedela sem, da bo hudo, ko se bom odločila za ta korak, tega, kar pa je sledilo v nadaljevanju, pa nisem ne vedela in tega niti v sanjah pričakovala. Da bo moj odhod iz te zveze povzročil takšen plaz krivic, napadov, manipulacij in škodovanja, ne samo s strani bivšega moža, temveč s strani inštitucij, ki bi naj zaščitile žrtve nasilja, tega pa nisem mogla predvideti. Po moji jasni in dokončni odločitvi, da zapustim moža, sem izvedela, da je imel med številnimi drugimi tudi ljubezensko razmerje s sodnico okrožnega sodišča v Mariboru. Menim, da ni potrebno niti spraševati, kateri resor gospa sodnica pokriva? Saj nam je vsem znan refren Kreslinove pesmi: »Vrana vrani ne izkljuje oči …« Gospa je lezla med rjuhe mojega moža ali izvenzakonskega partnerja (kakor koli že), sočasno pa je mene tožila za »razžalitev uradne osebe« in zahtevala opravičilo. In sem se ji tudi opravičila. Namreč obtožnica je bila tako spretno spisana, da nisem imela nobenih možnosti zmagati na sodišču. Tu pa moram priznati, se je tožilka, ki je zraven te, spisala še drugih 5 ali 6 obtožnic zoper mene, resnično potrudila. Čeprav gospe nikdar nisem niti videla in dvomim tudi, da ona mene, je bila po mojem zanjo to izredno zahtevna naloga. Mirno lahko rečem, da ji čestitam za spretnost. Iz tega razloga sem se tudi odločila, da se gospe sodnici, ljubici bivšega moža, opravičim. Pa četudi obstaja najmanjša možnost, da sem ji naredila krivico, mi je žal zaradi tega. Nikomur, celo njej, ne želim povzročati krivice, to pa pričakujem tudi obratno. Le redki so imeli in imajo pogum, pokončnost in predvsem zdravo mero razuma, da niso podlegli lažem, spletkam, lobiranju, korupciji in prevaram, ki jih je razpredel omenjeni mož. Resnično redki so tisti, ki so ohranili »kompas« in so prepoznali obnašanje. Morda se nekaterim  ne bom nikoli uspela osebno zahvaliti, saj so eni izmed njih: redke sodnice, policisti, socialna delavka, sosedje, nekateri prijatelji, sestra, mama,otroci in moj novi partner. V svojem srcu jim bom vedno neizmerno hvaležna.

V obtožnici, ki me je bremenila »razžalitve uradne osebe«, se mi je med drugim očitalo, da sem določene ljudi imenovala »kriminalna združba« v odmevni slovenski aferi »stečajni sodniki in stečajni upravitelji«. Glede na to, da sem opisala le delček hinavščine, cinizma in nečloveške pokvarjenosti, kako bi se lahko drugače izrazila? Celo tako daleč je šla zadeva, da sta na enako vprašanje, na dveh različnih sodiščih (okrajnem in okrožnem) različno odgovorila: moj bivši mož in gospa sodnica (njegova ljubica). In nihče, tudi tožilstvo se ne »spotakne« ob dejstvo, da sta oba pod kazensko odgovornostjo za krivo pričevanje ter da še zlasti njo zavezujeta prisega in služba, ki jo opravlja! Obstaja kakšen mehkejši, oziroma ustreznejši izraz od tega, kar se mi je očitalo? Res bi ga rada slišala, morebiti od modrih mož na sodišču, policiji ali tožilstvu?. Razen tega, da se je tudi KPK znašla v pričevanju v omenjeni zadevi in čez njih resnično nimam nobene pripomb, slednja je dvakrat izrekla »odredbo ali zahtevo« za poostren nadzor nad delom omenjene sodnice. Vendar z mojim opravičilom gospe sodnici se je vse nekako »pometlo pod preprogo«.