Zakaj se derem na otroka?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Zakaj se derem na otroka?

Danes so med starši pogosti dvomi o kakovosti lastnega starševstva. V redu je, da se sprašujemo, kakšni starši smo. Po drugi strani pa ne za starše ne za otroke ni dobro, da so ti dvomi preveč pogosti ali intenzivni. To namreč vodi v lastno negotovost.

Anonimno pismo mame

Pozdravljeni,
moja največja napaka pri vzgoji je ravno dretje, prehitro povzdignem glas. Vsak dan poskušam, kdaj mi uspe, kdaj ne, se trudim. Ko mi uspe zadržat prvo, takojšnjo reakcijo, mi brez težav uspe speljati stvar do konca z umirjenim glasom, če pa že reagiram, pa se le redko lahko ustavim. Tudi tukaj se trudim, da bi to popravila, če že prehitro reagiram, da se čim prej ustavim.

Se pravi, nisem našla orodja, ki bi mi preprečil, da se kdaj preveč razjezim. Ne pomaga štetje, da grem iz sobe, da vdihnem, …. za to je prepozno, že reagiram, če pa se uspem prej ustavit, pa teh stvari ne potrebujem.

Meni pomeni biti dober starš to, da: izhajam iz potreb otroka, dovolim, da ima vsak otrok svoj lasten jaz, svojo lastno osebnost, otroka raje vodim do cilja kot mu povem/ pokažem, mu postavim meje, glede na njegovo zrelost, pokažem/povem otroku svojo ljubezen, naklonjenost, ponos, otrok spozna, da nisem popolna, se za napake opravičim in je to vse v redu.

Mislim, da je vzgoja otroka v ogromni meri v resnici vzgoja samega sebe. To je zelo težko.
Upam, da sem pisala razumljivo.

Hvala.
Lep pozdrav.

Odgovarja Elena Kecman, univ. dipl. pedagoginja, specializantka psihoterapije – transakcijska analiza

Draga mama,

skozi vaše pismo je videti, da ste zelo skrbna mama. Našteli ste kar nekaj tega, kar počnete za otroka, kako se trudite. Nekaj, kar sem pogrešala v pismu, je, kakšne so vajine razmere – bivalne, družinske, partnerske, kaj počnete, kako se vi počutite v lastni koži? Odnos do samega sebe vpliva na odnos do otroka. Kakšno je bilo vaše otroštvo, kakšen odnos ste imeli s svojimi starši? Vse to namreč vpliva na to, kakšen odnos zgradimo z otrokom.

Če so se vaši starši pogosto drli na vas, ni presenetljivo, da ste prevzeli njihove vzorce vedenja. Vendar, brez skrbi, to se da spremeniti. Sprašujete še kako to, da se vam včasih uspe zadržati in včasih ne. Spet bom le ugibala, saj gre za pismo, ne živ pogovor. Možno, da ste takrat, ko vam uspe, boljše volje, bolj zadovoljni, bolj spočiti in imate več energije. Neprimerne reakcije so bolj pogoste takrat, ko imamo sami težave, ko nismo zadovoljni s sabo ali z nečim drugim. Takrat običajno privrejo na dan stari vzorci.

V pismu omenjate razne tehnike, ki ste jih že poskusili. Predlagala vam bom naslednjo vajo. Ko se boste počutili prijetno v lastni koži (lahko kar takoj, ko dobite pismo), izkoristite ta trenutek in takrat naredite načrt. Napišite si korake, po katerih boste šli v naslednji takšni neprijetni situaciji. Vadite, preden se zgodi. Npr. če gre za težavo s postavljanjem meje otroku, si recite: »Ko pride do neprimernega vedenja otroka, ga bom opozorila. Potem ga bom še enkrat opozorila, da mu bom odvzela ugodnost, če ne neha. Če ne neha, mu bom odvzela ugodnost.« Če opazite, da tudi odvzem ugodnosti, ne bo deloval, in da ste na robu obupa, si recite stavke spodbude, ki jih boste pripravili. Npr. »Dobra mama sem. Vztrajaj še naprej. Bo že poslušal.« ipd. To bo preprečilo kričanje, ki ga ne želite. Stavke si izmislite sami. Naj bodo spodbudni in ne nikalni ali kritični do sebe ali otroka. Vsekakor pa pri otroku vztrajajte na spremembi vedenja.

Do spremembe v vaših reakcijah ne bo prišlo čez noč. Za vsako spremembo je potreben trud in vztrajnost. Raziskave kažejo, da za vsako spremembo določenega neželenega vedenja potrebujemo cca. 66 dni. Saj ni tako veliko, samo 2 meseca! S tem, da vztrajate.

Če takšne vaje in notranja podpora ne bodo pomagali ali pa si podpore ne boste zmogli dati sami, je možno, da gre za bolj globoke vzorce in da potrebujete pogovor s strokovnjakom. Kar je čisto v redu, saj ne zmoremo vsega sami. Podporo poiščite tudi pri partnerju, starših in/ali prijateljih.

Srečno! ❤️

Za vsa anonimna vprašanja sem vam na voljo na: psihoterapija@elena.si.
Dobrodošli z vsemi vprašanji, dvomi in skrbmi.

Elena Kecman

Elena Kecman

univ. dipl. pedagoginja
specializantka psihoterapije - transakcijska analiza

starševstvo, partnerstvo, odnosi v šolstvu
medosebni odnosi, komunikacija, samozavest, samopodoba

Najdete me na strani: Elena Kecman, psihoterapija in svetovanje in www.elena.si
Elena Kecman
Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 4.3]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor