Babice in dedki
Piše Ana Bešter Bertoncelj
Marsikje prihaja do konflikta med starši in starimi starši, saj je njihovi vzgojni pristopi razlikujejo. Pomembno je, da se zavedate, da imajo babice in dedki pomembno vlogo pri odraščanju otroka in da ni dobro, da jih odrivate stran iz življenja vaših otrok samo zato, ker se do otrok ne odzivajo vedno tako, kot si želite vi.
Kaj pa, če vas vseeno določene njihove reakcije tako motijo, da ne želite, da so vaši otroci temu izpostavljeni. Prva možnost je, da se s starimi starši prijazno pogovorite in jim poveste, kaj vas moti, ter jih prosite, če lahko to v prihodnje upoštevajo. To bodo storili, lahko pa tudi ne. Morda vam bodo celo rekli, da so oni dobro vzgojili svoje otroke in da starši danes preveč razvajate svoje otroke. Na primer, vi otroka potolažite tako, da mu dovolite, da izraža svoja čustva, da lahko čuti svoje občutke, stari starši pa mu vedno rečejo, naj ne joka, če ne preneha z jokanjem, pa mu na grob način povejo, naj ne joka. Kaj potem?
Menim, da je današnja generacija staršev prva, ki dela tektonske premike na področju vzgoje otrok. Zelo težko je pričakovati, da se bodo stari starši zmogli enako odzivati, kot se starši šele učite. Oni so mnogo let ravnali tako, kot mislijo, da je tako prav. Zelo, zelo težko jih boste prepričali, da se da ravnati drugače. Lahko poizkusite, lahko jim lepo poveste, ampak če sami ne bodo želeli delati drugače in se učiti, tukaj ne boste mogli prav dosti spremeniti.
Zato je najbolje, da se osredotočite na vaš odnos z otrokom, ki je tudi najbolj pomemben. V situacijah, ko kdor koli otroku reče ali naredi kaj, s čimer se ne strinjate, jasno in prijazno povejte svoje mnenje. Na ta način otrok dobi vaše sporočilo oziroma dovoljenje, ki je močnejše kot sporočilo kogar koli drugega. Če reče dedek ne jokaj, vi prijazno rečete TI KAJ JOKAJ. Izhajajte iz tega, da otroka ne morete vedno obvarovati pred tem, kaj delajo/govorijo drugi (to tudi ni smiselno), ampak da od vas vedno dobiva enaka sporočila (da lahko joka, da lahko izraža, kar čuti, itd.).
Če je otrok razburjen, potem se o tem pogovorita, če je že dovolj star, mu razložite, da različni ljudje različno vzgajajo otroke, da imajo različne izkušnje, da pa vi za njega želite to in to in to in da mu dovolim to in to in to. Enako velja za naključne mimoidoče, ki po navadi dobronamerno rečejo kaj, česar mu vi ne govorite. Tudi tukaj »preglasite« sporočilo s svojim dovoljenjem.
Večja težava je, kadar so otroci vsakodnevno v varstvu pri ljudeh (ni nujno, da so to babice in dedki, lahko so tudi vzgojitelji), ki se do otroka odzivajo tako, da mu mnogokrat (lahko tudi nezavedno) sporočajo verbalna in neverbalna sporočila, ki prepovedujejo čutenje in izražanje določenih čustev (pogosto punčke dobivajo prepoved na jezo, fantki pa na žalost). V takih premerih pretehtajte, kakšne so prednosti in slabosti takšnega varstva in se na podlagi tega odločite, kaj lahko storite.
Kolumna je bila objavljena tudi v reviji Lady.
Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.
Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.
Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
- Jok je razbremenitev in mehanizem za preprečevanje travme - 6. 4. 2022
- Otopelost - 11. 11. 2021
- Kako spodbuditi otroka k sodelovanju? V pomoč vam bodo ta tri orodja - 6. 3. 2021