Devet načinov, s katerimi lahko spremenite neželeno vedenje otroka

 Devet načinov, s katerimi lahko spremenite neželeno vedenje

»Vzrok številnih vedenjskih težav leži v nepovezanosti. Na neželeno vedenje se starši mnogokrat odzovejo z osamitvijo otroka, odmorom (time outom), poniževanjem, tepežem, grožnjami, vpitjem ali odrekanjem ljubezni. Taki načini nepovezanost samo še poglobijo in nimajo pravega učinka.« – Dr. Lawrence Cohen

Če se otrok neprimerno obnaša, zna biti zelo utrujajoče. Še huje je provokativno vedenje, ko se otrok zanalašč vede tako, da skuša starše spraviti s tira. Vse prevečkrat se starši odzovejo s vpitjem ali z uporabo sile, z namenom otroka ‘naučiti’ primernega vedenja.

»Nikoli se pravzaprav ne pogovarjamo o disciplini v smislu, kako otroka naučiti sprejemljivega vedenja. Včasih so otroci prav težki in tega se morajo zavedati. Ne mislim, da je vpitje na otroka ok, toda včasih res ne preostane drugega.« -Erica

Portal Za starše ponuja ogromno informacij o negi, zdravju, učenju in vzgoji dojenčkov, otrok in mladostnikov. Pobrskajte po različnih člankih in nasvetih in poiščite teme, ki vas zanimajo. Veliko je bilo že povedanega in napisanega tudi o današnji temi.

Ne obstaja težaven otrok, to je samo otrok, ki trpi

Otroci si najbolj na celem svetu želijo imeti dober odnos s starši, seveda pod pogojem, da ni prizadeta njihova integriteta. Če se vaš otrok obnaša kot največji lump, je to znak, da je vaša povezanost z njim prešibka, da ga preplavljajo močna čustva, ki jih sam ni zmožen predelati ali pa da ne more doseči vaših pričakovanj brez pomoči. Konec koncev se otroci primernega vedenja učijo z zgledom in starši so otroku prvi in najmočnješi zgled. Če je ta zgled zdrav in dober, bodo tudi otroci pripravljeni sodelovati in se učiti.

Ponujamo vam nekaj napotkov, kako težavno vedenje spremeniti v sodelovanje. Za opis in razlago vzemimo naslednji primer:

»Ali lahko kaj napišete o sočutnem postavljanju meja? Vsakič ko prideva s hčerko domov, jo opomnim, da je treba čevlje sezuti na hodniku. Toda ona presliši moja navodila in s čevlji zleze na kavč. Vem, da to počne zato, da mi kljubuje. Ponavadi jo kaznujem tako, da dobi odmor (time out). Kako naj ukrepam v bodoče?« – Starš

Otroku postavite visoka pričakovanja glede vedenja

To je zelo učinkovita strategija, ki deluje le, če otroku postavite meje, ki so primerne njegovi starosti. Pri tem morate biti dosledni in vztrajni. Če popustite in otroku dovolite, da s čevlji skače po kavču, bo to zagotovo počel. Ko pa otrok točno ve, kakšna so pravila in pričakovanja in kljub temu kljubuje, potem leži težava nekje drugje. Ali ga prevevajo preveč zamotana čustva, da bi jih sam razvozlal in potrebuje pomoč, ali pa je otrokova povezava s staršem slaba in jo je potrebno okrepiti.

Spreglejte neprimerno vedenje

Ignoriranje neprimernega vedenja deluje le pri manjših prekrških. Če npr. otrok kljubuje, ker je lačen, ga je treba nahraniti in spet se bo počutil bolje. Njegovo kljubovanje lahko ubesedite na način, ki ne obsoja: »Tako si lačna, da zelo težko počakaš … Najprej se pomiri in boš nekaj pojedla.« Vedenja ni treba obešati na veliki zvon. Če pa otrok vedno znova in znova preizkuša vašo potrpežljivost s skakanjem po kavču, ignoriranje ne bo pomagalo. Takrat pravzaprav kliče po vaši pomoči.

Vpitje

Znano tudi kot starševski izbruh. Vpitje ni nikoli preveč učinkovita taktika, ko zahtevate ubogljivost. Otroka prestraši in spodkopava dober odnos. Vsi vemo, kako vpitje deluje v odraslih razmerjih. Podobno je pri otrocih. Če začnete vpiti, pomeni da ste izgubili nadzor in ste se postavili v položaj boja ali bega. Svojega otroka doživljate kot sovražnika. Toda vaš otrok ni nikoli vaš sovražnik, ne glede na to, kako težavno se vede. Otrok je le zelo majhen človek z nezrelimi možgani, ki potrebuje vašo pomoč in brezpogojno ljubezen.

Odmor (time out)

Tehnika odmora ali time out včasih pri priči prekine neprimerno vedenje. Toda v bistvu gre za to, da se otrok boji občutka zapuščenosti. Vi ste ključni za preživetje vašega otroka in odmor pravzaprav simbolično predstavlja, da ste otroku odrekli ljubezen in vašo prisotnost in ga pustili samega in nezaščitenega. Otroku ne stojite ob strani, ko potrebuje pomoč pri spopadanju z močnimi čustvi, zaradi katerih se neprimerno vede. Ker večina otrok ne sprejme ubogljivo odmora, lahko vaša kazen sproži bitko za premoč in ogrozi sam odnos. Odmor deluje le pri mlajših otroci, pri starejših nima več učinka, pusti pa občutek zamere, ki vodi v upornost. Otrok se, namesto da bi sodeloval, začne upirati.

Nudenje podpore

Včasih otrok pri spremembi dejavnosti potrebuje pomoč v obliki opozorila. Poskusite s kakšno igro, ki bo razbila napetost in hčerko nasmejala, da se ne bo počutila, kakor da mora vedno samo ubogati ukaze drugih. Ko stopite v hišo, ji določite neko delo, da bo imela občutek pomembnosti. Mogoče pa potrebuje le nekaj trenutkov samo z vami, preden stopite v hišo, da okrepi vajino vez. Kavč za nekaj časa zaščitite s staro rjuho, da se ne bo umazal. Toda če vaša ponavljajoča opozorila naletijo na gluha ušesa, se lotite naslednje točke.

Postavitev meja na sočuten način

Otroci ne delijo prioritet z odraslimi. Za njih so pomembne druge stvari, kot npr. skakanje po kavču. Ne razumejo, da stvari stanejo. Naloga staršev je, da otroke vodijo in vzgajajo. »Če gremo s čevlji na kavč, se kavč umaže. Čevlje je treba sezuti.« Pri tem morate biti strogi in dosledni. Le tako vas bodo otroci upoštevali, brez potrebe po upiranju. Preusmeritev pozornosti je lahko zelo učinkovita, saj preusmeri otrokovo energijo: »Skakanje je zelo zabavno, toda kavč ni primeren. Pridi, poiščiva staro žimnico v kleti in skačiva po njej.«

Otroci bodo seveda preizkušali postavljene meje, da se prepričajo, če so res trdne. Ko boste vstopili v hišo, morate ostati ob hčerki in ji pomagati sezuti čevlje, še preden se nameni proti kavču. Sčasoma vama bo prišlo v navado in hčerka sploh ne bo pomislila, da bi skakala po kavču.

Kaj pa, če se vam iztrga iz rok in začne skakati po kavču, še preden ji uspete sezuti čevlje? Pošilja vam signal, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Ponavadi se za tem skrivajo čustva, ki se otroku nakopičijo čez dan. Ko pridejo domov, v svoje varno okolje in varen starševski objem, lahko ta nakopičena čustva končno izbruhnejo. Če to razumete, potem boste neprimerno vedenje preprečili, še preden se začne.

Seveda lahko otroka pripravite, da čustva še bolj potlači, lahko vpijete nanj ali ga kaznujete. Na koncu boste resnično dosegli, da vas uboga, toda za kakšno ceno. Najstniška leta bodo zelo naporna in uporniška. In z otrokom ne boste nikoli vzpostavili pristnega in ljubečega odnosa.

Če pa otroku pomagate pri izražanju in spopadanju z nakopičenimi čustvi, ga hkrati učite čustvene inteligence. Vaša hčerka bo pripravljena sodelovati z vami in izpolniti vaša pričakovanja. Med vama bo vladal ljubeč in topel odnos. Kako to še utrditi? Igrajte se, ko le lahko. Jokajte, ko je to potrebno.

Pomagajte otroku predelati močna čustva z igro

Globoko zadihajte in ponovite tale stavek: »Ne gre za nujni primer, lahko se igrava.« Ton vašega glasu naj bo lahkoten in igriv, da bo hčerko spravil do hihitanja. »Oprostite?! Ali ste na kavču s čevlji? To pa ne bo šlo! Jaz sem čuvaj kavča in vedno ujamem tistega, ki skače po njem obut.« Dvignite jo in jo vrzite preko ramena. Tekajte sem in tja po hiši, sezujte ji čevlje in jih zalučajte na hodnik. Zraven zapojte smešno pesmico o tem, kako jo imate radi in je ne boste nikoli izpustili. Na koncu skupaj z njo padite na kavč in se pocrkljajte.

Ko boste naslednjič stopili v hišo, ji povejte, da bi se radi igrali isto igro, le da naj tokrat prej sezuje čevlje. Seveda bo takoj za to, verjemite. Preko igre boste tako kljubovalnost spemenili v sodelovanje in povezovanje. To tehniko lahko uporabite vedno, ko želite spremeniti neželeno vedenje. Smeh sprosti nakopičena čustva, podobno kot jok. Vzpodbuja pa tudi izločanje oksitocina, hormona sreče in ljubezni.

Pomagajte otroku predelati močna čustva z jokom

Kaj pa če igra ne bo dosegla želenega učinka in bo pri hčerki sprožila kljubovalnost in jezo? Mogoče pa potrbuje samo to, da se dobro izjoče in s solzami sprosti vsa nakopičena čustva. Veliko lažje bi seveda bilo, če bi lahko povedala, kako se počuti. »Mami, vsi mi vedno govorijo, kaj moram početi…Dovolj imam tega.« Toda ona je samo otrok in tega seveda ne zmore, zato to pokaže s kljubovalnostjo in neposlušnostjo.

Zberite vso sočutnost, ki jo premorete, poglejte jo v oči in ji prijazno a jasno povejte, kakšna so vaša pravila »Ljubica, veš da so čevlji umazani. Ne dovolim, da z njimi skačeš po kavču.« Lahko, da bo začela jokati. Objemite jo, če vam dovoli. No govorite veliko, povejte ji samo, da je na varnem. Lahko pa, da bo izbruhnila v jezi. Zapomnite si, da solze niso daleč in da potrebuje le še malo več občutka varnosti, da jih sprosti. Občutek varnosti je za otroka izredno pomemben in naloga staršev je, da otroka varujejo.

Objemi

Objemi niso edini način za povezovanje z otrokom, so pa definitvno najbolj učinkovit način. Otrok se v objemu počuti varnega, da izrazi nakopičena čustva, se ‘očisti’ in je spet pripravljen sodelovati. Ko otroka objamete, mu daste vedeti, da je vaš ljubljenec, ne glede na to, kako nemogoče se obnaša. Objem reši marsikatero neprimerno reakcijo, ni pa nadomestilo za sočutno in povezovalno starševstvo. Kljub temu pa je devet obejmov na dan nujno potrebnih, da se otrok zdavo razvija in sodeluje. Začnite takoj in objemite svojega otroka.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor