Zadihajte s polnimi pljuči in vaš odnos z otrokom se bo spremenil

»Začnite se zavedati svojega dihanja, naj vam pride v navado. Dihanje nas povezuje z občutki miru in zadovoljstva. Plitvo dihanje, ki prihaja iz pljuč, zamenjajte z globokim dihanjem, ki prihaja iz trebušne prepone. Napetost bo popustila in prevzel vas bo sproščujoč občutek. Ko začutite, da vam stvari uhajajo iz rok in da se je nakopičilo preveč vsega, se ustavite, zaprite oči in trikrat globoko zadihajte. Dopustite, da se telo in um sprostita.« Jan Marie Dore

Ko smo napeti in razdražljivi, prej izgubimo kontrolo in se znesemo nad otrokom. Naše telo se na stres odziva z bojem, begom ali zamrznitvijo in vsako neprimerno vedenje otroka nas pahne čez rob. Toda otroci zmeraj preizkušajo naše meje, moderno življenje pa je polno stresnih situacij.

Vendar niso sprožilci stresa (npr. otrokovi izbruhi ali prometni zamašek) tisti, ki v nas zbudijo napetost. Vse je odvisno od naših reakcij na stresne dogodke. Mogoče se sliši neverjetno, toda med otrokovim izbruhom jeze ali prometnim zamaškom se lahko počutimo popolnoma umirjeni. Prvi korak k umirjenosti je ravno dihanje. Ko ozavestimo naše dihanje, se začnemo zavedati svojega telesa, trenutne situacije in ohranimo ravnotežje. Globoko dihanje zmanjša število nevrotransmiterjev v našem telesu, ki delujejo na nas v smislu bojuj se, zbeži ali zmrzni. Preko dihanja živčni sistem dobi sporočilo, da trenutna situacija ni tako kritična. Če bi nas lovil tiger, zagotovo ne bi imeli časa za globoko dihanje.

Ko se ustavimo in globoko zadihamo, imamo čas razmisliti, kako se bomo odzvali na situacijo. Modreci od davnine do danes so ugotavljali, da je trenutek med zaznavo in delovanjem odločilen za našo reakcijo na dogajanje. Če želimo izboljšati odnos z otrokom, je zavestno dihanje eden najmočnješih vzvodov. Naši odzivi na otrokovo težavno vedenje postanejo bolj umirjeni, razumevajoči in sočutni. To seveda ni lahko. Daleč od tega. Je pa možno in mogoče.

Ko začutite, da v vas vre in ste tik pred izbruhom, se poskusite obvladati in se ustavite. Prenehajte, kar ste delali. Globoko zadihajte. Če se vam uspe pomiriti, boste opazili, da postaja celotna interakcija z otrokom drugačna. Tudi ko zahtevate in zapovedujete, ste bolj sproščeni in čustveno odprti. Situacija, ki bi lahko bila polna drame, vpitja in joka, se umirja. Otrok se počuti razumljenega in je bolj pripravljen sodelovati, tudi če mu omejitve, ki jih postavljate, niso najbolj všeč. Zaradi tega se sicer ne bo zmanjšalo število stresnih situacij v vašem življenju, bo pa vsekakor vplivalo na vaš odnos z otrokom in to na pozitiven način. In tako bo sčasoma tudi otrok začel spreminjati svoje vedenje.

Ko v svoje življenje vpeljemo več čuječnosti, se lahko zgodi, da se sprostijo vsa zatajevana in pokopana čustva, kar zna biti zelo težko. Ne bojte se solz, jočite, če tako čutite. Celjenje starih ran je korak proti srečnejšemu in bolj zdravemu življenju in boljšem odnosu z otrokom.

Zato vas danes izzivam, da se ustavite in zadihate. Bodite pozorni na svoje dihanje skozi ves dan: ko boste vznemirjeni, ko boste obtičali v prometni konici, ko boste priča izbruhu koga v vaši družini. Dihanje se zdi tako vsakdanje in samo po sebi umevno, da težko verjamemo v njegovo zdravilno moč. Poskusite in uspelo vam bo!