Mami bo žalostna, če si tak

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj 

Starši si želimo, da bi svoje otroke lepo vzgajali, da bi bili vzorni, da bi »ubogali« in nam ne bi delali »sramote«, ko gremo kam na obisk. Velikokrat pozabljamo, da je otrok po naravi živ, glasen in poln življenjske energije. Pustimo danes ob strani, da to ni enako razvajen otrok. Danes bi rada zapisala malo več o stavku, ki ga starši velikokrat uporabljate. Sicer v dobri veri, da je to vzgojno in da otroku pomaga, »da osvoji« določena vedenja. Ampak pomembno je, da se zavedamo, kaj lahko takšni stavki na dolgi rok pomenijo za otroka in da jih zamenjamo s stavki, ki so manj škodljivi zanj, vendar so ravno tako učinkoviti. Moj namen torej ni kritizirati starše, ampak ozaveščati, kaj lahko naredite drugače. Včasih lahko že z nekaj besedami, ki jih dnevno govorimo, naredimo velike spremembe.

Vprašajte se, kolikokrat otroku rečete: »Mamica bo žalostna, če boš to naredil.« Ali: »Mamica je žalostna, če se tako obnašaš.«? Na prvi pogled je to morda stavek, ki ni škodljiv. Jaz pa bi rada, da začnete spoznavati, da je le tako zelo običajen in vseprisoten, da nam je domač. Kar pa nikakor ne pomeni, da je dober. Nič ni narobe, če sem in tja rečeta ta stavek, čeprav se da vzgajati brez njega. Jaz ga sploh ne uporabljam. Težava je, če je to prevladujoč način komunikacije z otrokom. Zakaj? Pomislite, kaj v sebi začutite, če bi nekdo vam rekel: »Če tega ne narediš, bom žalostna.« Kaj čutite? Gre za to, da ima ta stavek PODNAPIS. In ta podnapis je: »TI SI ODGOVOREN ZA TO, KAKO SE JAZ POČUTIM. ČE SI TAK IN TAK IN ČE SE OBNAŠAŠ TAKO IN TAKO, SEM JAZ VESELA IN SREČNA, SICER SEM ŽALOSTNA.« To pa je za otroka veliko breme. Otrok NIKOLI ne more in ne sme biti odgovoren za to ali si ti srečna in vesela ali ne. Otrok NIMA te moči, da bi te osrečil! Ti si tista, ki se ob nekem otrokovem vedenju razžalostiš ali onesrečiš. On te moči nad tabo nima.

Zakaj je tako zelo, zelo pomembno, da resnično razumeš ta zapis? Ker ogromno otrok na svetu še vedno dela stvari za to, da bi bila mama (ali oče) srečna. Ne samo, da ob tem izgubi velik del sebe. Kar je še težje je, da tega nikoli ne more doseči. Če imate sina, bodite na to še posebej pozorne. Veliko odraslih moški danes hoče (seveda nezavedno in neuspešno) osrečiti svojo ženo, ker svoje mame nikoli niso mogli. Že v otroštvu so dobili občutek, da ne glede na to, kaj naredijo, ne bodo nikoli dovolj dobri, da bo mama srečna. In zgodba se jim velikokrat ponovi tudi pri ženi. Zato PREVZEMITE ODGOVORNOST ZA SVOJA ČUSTVA! Jaz sem vesela ali žalostna, ne glede na to, kaj ti delaš ali ne delaš. In NI TVOJA NALOGA NA TEM SVETU, DA ME OSREČUJEŠ. MOJA naloga je, da poskrbim zase.

Kaj lahko rečete naslednjič, ko boste na koncu jezika imeli stavek: »Žalostna bom, če ne boš naredil tega.«?
Govorite o sebi:
– »Všeč mi je, kadar narediš to in to.«
– »Želim, da narediš to in to.«
– »Ne želim, da delaš to in to.«
– »Ne dovolim, da delaš to in to.«
Na ta način še vedno postavljate meje, izražate sebe, vendar brez podnapisa, da je otrok odgovoren za vaša čustva.

Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 4.8]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor