Priden/pridna si!
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Maja Koren Kocjančič, spec. psihoterapije in socialna delavka
Sama sem že dalj časa zagovornica tega, da v komunikaciji prenehamo uporabljati besedo priden. To je seveda težko, ker je v našem prostoru tako zakoreninjena, samoumevna in razumljena kot dobra pohvala, a če razumemo škodljivo posledico, ki jo ima za otroka, lažje najdemo zamenjavo.
Pohvalo priden si in njeno nasprotje – kritiko poreden si srečamo na vsakem koraku:
- ko pridemo v vrtec po otroka: Pridna je bila, veliko je spala in vse pojedla.
- V šoli: Priden je bil in naredil vso domačo nalogo.
- Pri telovadbi: Res je bila pridna in lepo sodelovala.
- Pri dedkih in babicah: Ona je pa res pridna, nobenih težav ni bilo z njo!?
- In tudi v službi: si pa res pridna, da si že napisala poročilo.
In obratno:
- V vrtcu: bila je poredna, ker je ugriznila sošolca.
- V šoli: bil je poreden in spet ni poslušal.
- Pri dedku in babici; danes je bil pa res poreden, ni jedel kosila, tekal je bos po dvorišču in razbil vazo.
Oseba je torej takšna, namesto se je vedla tako. Torej si dober ali slab. Če narediš vse tako, kot drugi želijo, si dober, če ne, si slab in poreden. Tako vzgajamo podredljive, prestrašene, poslušne otroke, ki želijo ustreči in si ne upajo izraziti svojega mnenja, ustvarjalnosti in tako zrastejo v osebe, ki težijo k popolnosti in so tesnobne in pretirano kritične do sebe, nezadovoljne in ko se bližajo tridesetim ali pa si ustvarijo družino, že zelo izčrpani, nenehno zaskrbljeni, ker se tako zelo trudijo.
Ni realno izkoreniniti besed priden in poreden, ker je dediščina prejšnjih generacij. Imamo pa možnost, da jo prenehamo uporabljati, zmanjšamo ali korigiramo. Ko v vrtcu prejmemo sporočilo, da je otrok bil priden, vprašamo za pojasnilo: Je torej dolgo spala? Je bila brez plenice? Ali, ko stari starši rečejo, da je bil otrok poreden pretvorimo »Torej ni pojedel kosila, tekal je bos in razbil vazo.« …
Mi sami po sebi smo vredni in pomembni takšni, kot smo! Če naredimo napako, je to neustrezno vedenje, ki ga lahko popravimo, spremenimo, se opravičimo zanj. Ampak mi smo še vedno vredni, tudi če smo naredili napako ali ima sogovornik drugačno mnenje o nas. Že s tem, da smo ljudje, smo dobri in vredni spoštovanja!
Maja Koren Kocjančič
Latest posts by Maja Koren Kocjančič (see all)
- Kritiziramo vedenje in pohvalimo otroka - 23. 11. 2018
- Priden/pridna si! - 21. 11. 2018
- “Si pa res cmera!” - 21. 11. 2018