Naučimo otroke pravih načel in vrednot

Starši nosimo veliko odgovornost – vzgojiti dobrega, samostojnega, samozavestnega, odgovornega, sočutnega in srečnega otroka. Od prvega dne, ko nam ga položijo v naročje, ga učimo, vzgajamo, spodbujamo, čutimo z njim, rastemo z njim … da bi dosegli tisto največ. Želimo mu posredovati tiste vrednote, v katere verjamemo sami. Vsak starš ima svoj način, s katerim skuša vse te vrednote podati otroku čim bolj uspešno, da se le-te globoko zakoreninijo v njem.

Vendar pa je nekaj, kar nam preprečuje, da bi to naredili še bolje – čas. Nimamo ga dovolj. Zmanjkuje nam ga. Otrok se največ uči na našem zgledu, skozi našo skupno igro, skozi skupen čas, ko lahko kot goba vpije vse tisto, kar mu lahko damo. Če pa tega časa ni veliko, je tudi kvaliteta podajanja vrednot manjša in ne tako spontana, kot bi si želeli. Pomagamo si lahko tako, da se z otrokom vsakodnevno aktivno pogovarjamo o stvareh, o katerih želimo, da jih razume, o vrednotah, katere želimo, da sprejme, o pomembnih stvareh, ki jih morda v tako hudem tempu, ki ga živimo, pozabimo ali spregledamo.

Načela in vrednote, ki naj bi jih posredovali otrokom

Ko se skupaj z otrokom usedemo za mizo, pred kosilom ali večerjo ali med igro ali kar tako, si vzamemo nekaj časa in se pogovarjamo o eni od stvari, za katero želimo, da jih otrok prevzame, sprejme, ponotranji. Npr. pod številko ena: kako izgledam, ni tako pomembno kot to, kako delujem. Povemo mu to, razložimo mu, kaj to pomeni, podamo mu primer, dovolimo mu, da se pogovarja, razmišlja, komentira, pove svoje mnenje. Mi povemo svojega, pustimo, da steče debata. Naslednjič vzamemo drugo načelo ali vrednoto, pogovarjamo se. Povemo, v kaj verjamemo in zakaj. Naj bo to za otroka kot igra, naj bo zabavno, sproščujoče.

Seveda pa se moramo zavedati, da ni dovolj, da o vrednotah le govorimo. V njih moramo verjeti, predvsem pa jih živeti.

V nadaljevanju se lahko sprehodite po 36 načelih, v katere jaz verjamem in izberete tiste, ki jih želite podati svojemu otroku naprej. To naj vam bo v pomoč, če želite z otrokom načeti kvaliteten pogovor in ga opozoriti na stvari, za katere verjamete, da so pomembne. Prostora je še, lahko jih dodate še sami.

  1. Kako izgledam, ni tako pomembno kot to, kako delujem.
  2. Z drugimi ravnam tako, kot si želim, da bi drugi ravnali z mano.
  3. Nič ni narobe, če se smejimo smešnih stvarem, narobe je, če se smejemo drugim.
  4. Ne širim govoric; če nimam za povedati karkoli, kar bi bilo komu v pomoč, ne rečem ničesar.
  5. Ko sem žalost(en)na, si pomagam tako, da razmišljam o lepih stvareh v mojem življenju.

 

  1. Verjamem, da lahko naredim pomembne stvari.
  2. S tem, kaj povem in kako to povem, drugim pokažem kakšen človek sem.
  3. Cenim svojo družino in prijatelje.
  4. Do vsakega človeka sem spoštljiv/a.
  5. S poslušanjem drugega mu pokažem, da mi ni vseeno zanj.
  1. Pomagam drugemu, ker sem dober človek.
  2. Mislim nase in sprejemam takšne odločitve, ki so dobre zame.
  3. Vsak dan mi ponuja novo priložnost, da dam vse od sebe.
  4. Poskušam razumeti, kako se počutijo moji prijatelji.
  5. Vsak dela napake, namesto da se jezimo sami nase, poskusimo narediti bolje.
  1. Nikoli se ne vdam; poskušam toliko časa, dokler mi ne uspe.
  2. Deliti z drugimi me navdaja z dobrim občutkom in prav tako njih.
  3. Probleme rešujem tako, da ne prizadenem sebe, niti drugih.
  4. Če se nasmejem drugim, mi ponavadi vrnejo nasmeh nazaj.
  5. Moje vrednote me vodijo, da naredim pravo stvar.
  1. Sem pošten/a; ne goljufam ali kradem.
  2. Stvarem, ki lahko škodijo mojemu telesu, rečem NE, kot cigaretam in alkoholu.
  3. Ko sem jez(en)na, se poskušam obvladati in ne ranim drugega.
  4. Odgovoren(na) sem, zato naredim tisto, kar obljubim.
  5. Hvaležen sem za tisto, kar imam. Zato to lahko delim z drugimi.
  1. Poskušam se naučiti vsak dan nekaj novega.
  2. Kadar mi stvari ne gredo tako, kot sem si zamislil/a, se ustavim in razmislim, kaj bi lahko naredil bolje.
  3. Ne norčujem se iz drugih otrok, saj ne vem, kakšno je njihovo življenje.
  4. Vsak ima tako dobre kot tudi slabe trenutke.
  5. Ko se z nekom dogovorim, pridem točno, ne pustim drugih čakati.
  1. Rad/a spoznavam otroke, ki so drugačni od mene.
  2. Ker govorim resnico, mi prijatelji zaupajo.
  3. Kupujem samo tisto, kar potrebujem. Varčujem denar.
  4. Imam dovolj poguma, da se postavim za otroke, ki jih dražijo.
  5. Preden karkoli storim, se vprašam: »je varno?«
  1. Jaz sem jaz; ne poskušam biti nekdo drug.
Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor