Otrok naj pleše, saj skozi gibanje razvija svoje možgane, spoznava sebe in svet okoli sebe

Otrok naj pleše, saj skozi gibanje razvija svoje možgane, spoznava sebe in svet okoli sebe.

Razmišljanje Anite Vihtelič, plesne pedagoginje, soustanoviteljice Plesnega Mesta, soavtorice strokovne knjige Ples v vrtcu, avtorice prve interaktivne plesne knjige in pesmi, Tina Balerina in dobitnice Jenkovega – najvišjega priznanja Plesne Zveze Slovenije za življenjsko delo na področju plesa.

Ko opazujem majhnega otroka, kako se prvič začne zibati ob glasbi, vedno znova pomislim, da se otrok rodi z željo po gibanju in raziskovanju.

Vsak nov gib je zanj novo odkritje, ki ga ponavlja znova in znova, dokler ne spozna novega.

To je dokaz, da je gibanje eden najpomembnejših faz razvoja možganov. Še preden zna povedati, kaj čuti, svoje občutke izraža s telesom. Skoki, tek, vrtenje in ples niso le igra. So način, kako otrok raziskuje sebe, svoje sposobnosti in svet okoli sebe.

Ko otrok pleše, se ne uči le korakov. Uči se poslušati glasbo, opazovati prostor, kreirati in posnemati gibe, usklajevati gibanje, sodelovati z drugimi in zaupati samemu sebi. Vse to so izkušnje, ki jih bo nosil s seboj tudi takrat, ko bo plesne copate že zdavnaj zamenjal za šolske knjige, poklic ali družino.

Misel, ki navdihuje: »Gibanje pomaga razvijati um.«

— Maria Montessori

Plesno Mesto nudi otrokom različno plesno izražanje in že 36 let spremljamo razvoj in odraščanje otrok. Najlepše je delu opazovati, kako iz zadržanih in negotovih malčkov nastajajo samozavestni mladi ljudje. Ne zato, ker bi jih kdo silil v popolnost, ampak zato, ker jim ples omogoča, da iz vaje v vajo dosežejo majhen korak naprej.

Še posebej sem ponosna, ker sem že v svojem ranem pedagoškem delu razvila plesne programe ločene po starosti, saj se dobro zavedam kakšen razvojni preskok naredijo otroci v enem letu.

Otrok pri plesu spoznava svoje telo. Ugotavlja, kaj zmore, kako se premika, kako ohranja ravnotežje in kako lahko z gibanjem izrazi veselje, žalost ali navdušenje. Ob tem razvija koordinacijo, koncentracijo, spomin in ustvarjalnost. Predvsem pa vse to povezuje z glasbo in prijatelji.

V današnjem času, ko otroci vse več časa preživijo pred zasloni,

postaja gibanje še pomembnejše.

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje in ne za dolgotrajno sedenje. Vsaka minuta aktivnega gibanja pomeni naložbo v otrokovo zdravje, spretnost in dobro počutje.

Ples pa ponuja še nekaj več.

Otrok se nauči poslušati druge. Počakati na svoj trenutek. Spoštovati prostor prijatelja. Deliti veselje in žalost s skupino. Nauči se, da včasih kaj ne uspe že v prvem poskusu. Prav skozi takšne izkušnje raste kot človek.

Ples ni le učenje različnih korakov. Povezovanje korakov v različnih koreografskih kreacijah vpliva na učenje hitrega pomnenja, vse to se prenaša tudi v šolsko delo.

Ko otrok prvič nastopi pred občinstvom, premaga majhen strah. Ko se nauči novega koraka, premaga dvom vase. Ko zapleše v paru ali skupini, spozna moč sodelovanja. Vse to so dragocene življenjske lekcije, ki jih noben telefon ali računalnik ne moreta nadomestiti.

»Otrok ne pleše zato, da bi postal prvak. Pleše, da skozi gibanje spozna sebe.«

— Anita Vihtelič

Ko me starši vprašajo kdaj naj otroka vpišejo na ples, jih vprašam ali uživa v glasbi in družbi drugih otrok?

Če je odgovor pritrdilen, potem je ples ena najlepših poti, ki jo lahko ponudimo otroku.

Ne zato, ker bo nekoč stal na zmagovalnem odru. Ampak zato, ker bo skozi gibanje odkrival svoje sposobnosti in gibalni napredek, gradil samozavest, razvijal spoštovanje do drugih in postopoma odraščal v odgovornega, ustvarjalnega in srčnega človeka.

Na plesnem parketu ni agresivnega vedenja, ni žoge za katero se vsi borijo, ni rdečega kartona za storjeni prekršek nad nasprotnikom. Na plesu je smeh, zabava in zdravo povezovanje z vrstniki.

Anita Vihtelič
Plesno Mesto