Besede prizadenejo bolj kot udarci

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Besede prizadenejo bolj kot udarci

Piše Alenka Gabrovec

Facebook, Viber, WhatsApp, Snapchat, Istagram, Tic Toc, Musicly … so kanali, kjer se današnji otroci sporazumevajo, žal se tudi ustrahujejo, ponižujejo, žalijo in čustveno izsiljujejo. Načeloma zagovarjam, da mora otrok imeti svoje skrivnosti in da se mora naučiti, da ko je v težavah, poišče pomoč, a vendar si vzamem pravico in otrokoma vse aplikacije pregledam in preverim, če je bilo kaj spornega. Zakaj?

Ker otrok, ki je žrtev psihičnega nasilja, ne upa vedno povedati:

  1. Ker ga je strah, da bo zadeva potem še hujša
  2. Ker je prepričan, da ga nihče ne bo razumel
  3. Ker ga je strah, da bo njemu ali najbližjim kdo dejansko kaj naredil
  4. Ker verjame, da bodo odrasli verjeli, da bodo odrasli verjeli tistemu, kar mu sovrstniki očitajo
  5. Ker verjamejo, da so si že zaslužili
  6. Ker ne želijo biti ” tožibabe”.

Dolžnost starša je, da se trudi otroka zaščititi pred zlorabami in v tem ni nič helikopterskega, ampak nujno zlo. Časi so se spremenili in logika, da mora otrok včasih pasti, da se zna pobrati, se je prestavila na čisto drugo raven. Res je, da mora včasih izkusiti tudi kaj »nepravičnega«, a zelo neumno je, če v to »nepravično« zapakiramo tudi psihične zlorabe sovrstnikov, da se bo naš otrok naučil postaviti zase in mu bo lažje, ko bo odrasel. Dvomim, da bi se vi strinjali s tem, da vas mož/žena in šef pretepata, ponižujeta, da boste boljši partner, uslužbenec in se boste znali bolj postaviti zase.

Šikaniranje preko spletnih aplikacij, ki pripeljejo do popolnega razvrednotenje, depresije in želje po samomoru se ne dogaja samo čez lužo, to so dejstva tudi v Sloveniji. Tudi v Sloveniji se otroci gredo tisoč in enega neumnega izziva, kjer nominirajo prijatelje, da počno enake neumnosti. Snemajo se goli, snemajo se med striptizom, snemajo se med spolnim odnosom, krajo, napadom, zadetostjo … Glavni cilj vseh neumnosti, retuširanih fotografij je nabiranje ogledov in všečkov. Pomembno je, da si »fejmič«, ker če nisi ali se z nekom takšnim ne družiš, si nič, ne obstajaš in imaš na glavi tarčo.

Žal pa se to vzdušje seli potem tudi na ulico, v šolo. Dobro prekrito na očeh vsem in odrasli v večini primerov sploh ne vedo, da se kaj dogaja. Običajno so največji manipulatorji, čustveni izsiljevalci in psihični nasilneži otroci, ki so odličnjaki, veljajo za pridne in vzorne otroke, uspešne, priljubljene v šoli in pri učiteljih, po možnosti otroci t.i. pomembnih staršev. Ravno zaradi njihove pretkanosti je tako težko verjeti, da je ta otrok rabelj.

Otroci so vsekakor ogledalo svojih staršev in če je vaš otrok rabelj – premislite, če je to tisto, kar želite za svojega otroka. Vedno se najde močnejši od močnejšega in če si navajen biti rabelj ter se znajdeš v vlogi žrtve … je težko priti na zeleno vejo.

V kolikor je vaš otrok žrtev, se borite zanj in za njegov prav, pokažite mu, da je vreden in okrepite njegovo samozavest.

Kako se boriti?

Če se večina nasilja dogaja v šoli, bodite ta tečen starš tako dolgo, da se bo sklical sestanek in bo šola morala sprejeti vzgojne ukrepe. Ne pozabite tu, da je ravnatelj/ravnateljica kazensko odgovoren za dogajanja v šoli. Oni to dobro vedo, a je včasih lažje stvari pomesti pod preprogo.

V kolikor se psihično nasilje dogaja preko aplikacij, shranite sporočila. Najprej pokličite starše rablja, če tam ne boste naleteli na sogovornika, zadeve prijavite na policijo. Res vas bodo odslovili, da otrok ne morejo obravnavati, a vztrajajte na zapisniku, ker to pomeni, da bodo morali obvestiti tožilstvo in lokalni CSD. In mislim, da nihče ne želi domov dobiti policije in CSD, pa čeravno gre zgolj za zaslišanje in neformalni pogovor.

Na ta način boste postavili meje in otroku pokazali, da mu ni potrebno biti dežurna kanta za smeti prepotentnih, egoističnih in vase zagledanih osebkov. Naj vas ne bo strah ali sram, kajti kdo se bo boril za vašega otroka, če ne vi.

Kako otroku okrepiti samozavest?

Najlažja pot je seveda odlični otroški psihoterapevt, pedopsiholog. Najtežje pa … vsak dan mu pokažite, da je vreden vsega na svetu, pohvalite ga za vse dobro, dajte mu vedeti, da je lep, pameten in ima marsikaj vrednega. Da lahko doseže vse, kar si želi. Vpišite ga v dejavnost, kjer bo blestel in spoznaval nove prijatelje, drugačne prijatelje. Obstajajo tudi »kampi« v Rakitni namenjeni prav krepitvi samozavesti otrokom. Če rad bere in razmišlja, je tudi Skrivnost za mladostnike eden izmed izhodov. Poiščite hobije, kjer se bo počutil varno, pomembno in srečno. Vsak otrok je drugačen in vsakemu pomaga nekaj drugega. Poiščete tisto, kar je vašemu otroku blizu in gradite na tem.

 

Alenka Gabrovec

Alenka Gabrovec

Življenjski dogodki so lahko travme, ali izkušnje in nauki. Moje življenje je bilo polno različnih izkušenj, ki sem jih spremenila v nauke in se iz vsake napake nekaj naučila.

Preberi več
Po vseh padcih in vzponih, po vseh neumnostih, ki sem jih naredila, sem postala to kar sem danes in to na kar sem ponosna. Sem mama, dvema otrokoma, oba imata odločbe (disleksija/disprasija, motnje pozornosti in čustvovanja). Ob njima sem se naučila, kako pomembno je, da vidiš širšo sliko vsega, saj lahko šele takrat razumeš. Ker sem ločenka, sem spoznala sistem na vseh ravneh in mi je jasno, kje so napake v sistemu in kje v nas, ločencih. Že 9 let sem psihoterapevtka v Društvu zakonski in družinski inštitut Eteos, ter tri leta terapevtka v Klubu zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib Celje. Ker menim, da si kot terapevt/psihoterapevt lahko dober le na področjih, kjer imaš posredne, ali neposredne izkušnje sam, tako pomagam parom, posameznikom skozi ločitvene bitke, staršem pri vzgoji otrok (predvsem teh, ki imajo kakršnekoli motnje in so drugačni) in pridobivanju odločb za usmerjanje, ter tistim, ki so, ali svojci, ali odvisniki od alkohola.
Alenka Gabrovec
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Alenka Gabrovec

Alenka Gabrovec

Življenjski dogodki so lahko travme, ali izkušnje in nauki. Moje življenje je bilo polno različnih izkušenj, ki sem jih spremenila v nauke in se iz vsake napake nekaj naučila. [su_spoiler title="Preberi več" class="spoiler"]Po vseh padcih in vzponih, po vseh neumnostih, ki sem jih naredila, sem postala to kar sem danes in to na kar sem ponosna. Sem mama, dvema otrokoma, oba imata odločbe (disleksija/disprasija, motnje pozornosti in čustvovanja). Ob njima sem se naučila, kako pomembno je, da vidiš širšo sliko vsega, saj lahko šele takrat razumeš. Ker sem ločenka, sem spoznala sistem na vseh ravneh in mi je jasno, kje so napake v sistemu in kje v nas, ločencih. Že 9 let sem psihoterapevtka v Društvu zakonski in družinski inštitut Eteos, ter tri leta terapevtka v Klubu zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib Celje. Ker menim, da si kot terapevt/psihoterapevt lahko dober le na področjih, kjer imaš posredne, ali neposredne izkušnje sam, tako pomagam parom, posameznikom skozi ločitvene bitke, staršem pri vzgoji otrok (predvsem teh, ki imajo kakršnekoli motnje in so drugačni) in pridobivanju odločb za usmerjanje, ter tistim, ki so, ali svojci, ali odvisniki od alkohola.[/su_spoiler]

Dodaj odgovor