Spodbujanje TAKOJČKOVE potrpežljivosti

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Spodbujanje takojčkove potrpežljivosti

Imate tudi vi takojčka doma, ki zelo pritisne na vse gumbe, ko hoče vse takoj? Po eni strani je zelo preprosto brati v knjigah, kako biti do otroka potrpežljiv in ljubeč, dejansko pa nam vsakdan pokaže, da to ravno ni tako zelo preprosto. Drži?

Živimo v povsem drugačni družbi, ki se res sooča z velikimi spremembami. Nič kaj veliko smo tudi mi odrasli postali, da nam je pomembno, da dobimo reči takoj. Pa poglejmo:

  • Vsa hitro pripravljena hrana v trgovinah, da nam vzame čim manj časa.
  • Kava TO GO – da ti vzame čim  manj časa.
  • Nakup online – hočemo vse čim prej in tudi podjetja težijo k temu, da dobiš TAKOJ.
  • Nakup v trgovini – v sebi težimo, da bomo stopili v vrsto, kjer je najmanj ljudi, da bomo TAKOJ na vrsti.
  • Dostava hrane – vse takoj in čim hitreje.
  • Kuhinjski pripomočki ti pomagajo, da imaš vse takoj.
  • Mobilna tehnologije, dostop do internet skrbijo, da imamo vse tukaj in takoj.

Globoko v  ozadju vsega tega se nam zadovoljuje skrito željo, ki kliče po hitri zadovoljitvi potrebe, da smo potem tako mirni in v osnovi se v sebi vzpostavljamo nenehno zadovoljevanj z dopaminom. Najpomembnejše, kaj je res dobro, da na tej točki ozavestimo, je da v vzgoji velikokrat hočemo – da je že konec (prigovarjanja, teženja, zavijanja z očmi, izpadov) in da imamo mir.

In potem se čudimo, da otroci toliko bolj intenzivno izrazijo, da hočejo nekaj TAKOJ, ko dejansko veliko našega notranjega sveta izrazijo na ven zelo intenzivno.  Kaj je v otrokovi nepotrpežljivosti pozitivnega, bom pisala v drugem članku.

Potrpežljivost pa je veščina, ki je za življenje zelo pomembna. Pomagam nam, da mirneje, bolj razumevajoče in vztrajno dosegamo cilje, osvajamo nove veščine, gradimo odnose in sprejemamo sami sebe na poti do boljše verzije sebe. Pomaga nam pa tudi, kako reagiramo na vse spremembe v življenju.

Otroci so svet intenzivnih doživljanj, kateremu dodamo lahko eksplozijo notranje domišljije, polno sveže čiste življenjske energije. Recimo, da so kot malinovec – močan koncentrat. Ko jih učimo veščine potrpežljivosti, jih dejansko učimo, da ta malinovec počasi redčijo. A ne preveč.

Na tej poti pa potrebujejo 3 stebre:

Prvi steber: otrokove osebne izkušnje

Otroci znanje o življenju gradijo preko izkušenj, še posebej to velja za potrpežljivost, da preko VELIKO, VELIKO, VELIKO izkušenj  razumejo in spoznajo, da je za ene reči potreben čas.

Primer: Risanje

Ker vidijo, da mi rišemo lepše oni en vejo in nimajo izkušnje, koliko časa mi že živimo, koliko smo risali, kaj vse smo risali in kako smo risali na začetku. Reagirajo samo na videno in bi radi neprijetno stanje v sebi TAKOJ spremenili v PRIJETNO. Dejansko bežijo pred neprijetnimi občutki v njihovi notranjosti. Ob tem pa jim notranji svet glasov, takoj govori, da SO SLABI, NISO DODOVLJ DOBRI in DA NIKOLI NE BODO.  O tem podrobneje pišem v knjigi Mami, nekdo v moji glavi pravi, da… in dajem tudi smernice, kako otroke tega naučiti.

Ob teh osebnih izkušnjah potrebujejo drugi steber in to je mirnega, razumevajočega, potrpežljivega starša.

Drugi steber: biti dober vzor

Kot starši rabimo razumet, da so otroci kot malinovec, da na svoj način kažejo svoje notranje stanje in ga izražajo. Dvignit moramo zavedanje, da otroci ne delajo enih reči nalašč in da v svoji vedno najprej kot starši vzgajamo svoj notranji svet.

Otroci se najprej potrpežljivosti učijo od nas in pritoževanja, nerganja, drugega reagiranja. In na tej točki nihče ne zahteva, da smo popolni. Smo pa mi tisti, ki smo odrasli in starši in imamo več znanja, izkušenj in moram nositi čustveno odgovornost za stanje v družini.

Tretji steber: z veliko razlag

Več, ko se z otrokom pogovarjamo in mu kažemo, kako vse v življenju rabi svoj čas, prej bo osvojil košček po košček potrpežljivost. Torej: piškoti rabijo čas, da se spečejo in sonce rabi čas, da vzide, tudi jagode, da dozorijo. Je pa pomembno, KAKO otroku te reči razlagamo; ali iz svoje pristne povezanosti s sabo ali starševskega plašča, kako imenujem to težino, ki jo čutimo starši, da MORAMO VZGAJAT.  Več o tem pišem v knjigi Mami, nekdo v moji glavi pravi, da…

Torej tudi za nas velja, da učenje in spodbujanje otrokove potrpežljivosti terja svoj čas. Ko jo osvojimo, pa brez negovanja te, ni nič.

Naslednjič pa podelim z vami, kaj je pozitivnega v otrokovi nepotrpežljivosti, kako spodbujati potrpežljivost skozi vsaka in kako pri osvajanju določenih veščin.

Ravno tako pripravim predloge knjig za otroke in drugih pripomočkov ali iger, ki vam bodo v pomoč, da otroku pomagate na poti do potrpežljivosti.

 

Alex Pin

Alex Pin

Sem Aleksandra - Alex Pin. Del moje poti je pisanje knjig predvsem za otroke. Pišem pa tudi za starše o drugačnem pogledu na vzgojo in o jazbecih ter otrokovih supermočeh.

Po poklicu sem učiteljica in 10 let sem delala v šosltvu,10 let kot coachinja, sedaj pa najraje pišem knjige in pomagam mamicam, da najdejo svojo avtentičnost in sebe v vzgoji.

Seveda se je tudi meni obrnil svet na pravo mesto, ko sem poslala mama. Dobila sem novo poslanstvo, da naučim otroka vere vase za življenje. Potem je nekega dne sin pri svojih štirih letih rekel: »Mami, nekdo v moji glavi mi govori, da sem slab fant.«

Tako se je začela moja pot zavestnega, pozitivnega, odgovornega starševstva ob jazbecih in supermočeh.

Sem avtorica več inovativnih knjig za otroke, skozi katere otrokom in odraslim kažem pot do samozavedanja, pomagam staršem pri vzgoji in osebnem razvoju, predvsem pa jim želim vlivati vero vase, jih učiti, kako okrepiti vztrajnost, odločnost in samozavest.

Čutim, da je moja pot prižigati lučko pri starših, ker s tem prižgemo luč prihodnosti.
Alex Pin
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor