Zakaj ljudje, ki pretirano ugajajo, pogosto čutijo tesnobo?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Zakaj ljudje, ki pretirano ugajajo, pogosto čutijo tesnobo?
Piše Elena Kecman, univ. dipl. pedagoginja in spec. psihoterapije

Kaj je pretirano ugajanje?

Ko z določenim dejanjem (ugoditev drugemu) obenem delamo škodo samemu sebi. Zanemarjamo sami sebe ali celo svoje najbližje zato, da bi ugodili (naredili uslugo) drugim ljudem okoli sebe.

Kdo pretirano ugaja in doživlja občutke tesnobe?

Ljudje, ki so pretirano socializirani in prilagojeni. Imajo prepričanje »da so dobri, le če ugodijo oz. ustrežejo drugim.«
V otroštvu so bili deležni preveč stroge vzgoje – veliko zahtev in kritik ter malo pohval. Pri njih so starši (ali eden od staršev) imeli vedno vse prav, vedno je bilo po njegovo. Tako pridejo do zaključka, da sami niso pomembni in da njihove želje niso pomembne. Ter da so drugi zadovoljni in ga imajo radi le, če jim ustreže. Iz tega zgodnjega prepričanja izhaja vsa nadaljnja ustrežljivost.

Značilnosti: ne znajo reči ne; če drugim ne ustrežejo, imajo občutke krivde; ne znajo izražati jeze; izogibajo se konfliktom; ne prosijo in ne zahtevajo stvari zase; so zelo prijazni, delovni, odgovorni, zanesljivi, ustrežljivi, razumevajoči in vljudni; počutijo se odgovorne za čustva drugih ljudi; mislijo, da niso dovolj pomembni; prednost dajejo drugim; so zelo zahtevni do sebe.

Zakaj ljudje, ki pretirano ugajajo, pogosto čutijo tesnobo?

Veliko se sprašujejo »Ali sem v redu; ali sem naredil prav; kaj drugi mislijo o meni?« ipd. Premalo spoštujejo sebe in ne verjamejo vase.

Veliko delajo za druge, in z njihove strani dobijo malo (ali celo nič) hvaležnosti in pohval. Pogosto se sprašujejo »Kako to, da sem toliko dal/ naredil in mi ni hvaležen?«. So v večni pripravljenosti, da drugim pomagajo in zelo redko rečejo »NE«. Drugim ljudem postaja njihova pomoč pogosto samoumevna. Posledično njihove pomoči in njih kot oseb drugi ne spoštujejo.

K meni pridejo pogosto na osebno svetovanje šele takrat, ko so že toliko izčrpani od neprestanega ugajanja, da ne morejo več prenašati vseh odgovornosti in nalog, ki so jih prevzeli nase. Nekaterim se to dogaja le v službi, drugim le doma, nekaterim pa na vseh področjih, v odnosih z večino ljudi.

Pogosta čutijo nekatera od naslednjih čustev: sram, strah (npr. da bodo prizadeli druge, pred negativnim mnenjem drugih, pred zavrnitvijo), občutek krivde oz. celo samoprezir in ničvrednost ter tesnobo.

Tesnoba je vrsta strahu, ki nastane, ko ocenimo, da naša življenjska situacija presega naše zmožnosti. Skratka, da trenutni situaciji nismo kos. Vzrok za tesnobo je v notranjem konfliktu glede nečesa, kar je za nas zelo pomembno. Ko se dolgo ne moremo odločiti glede nečesa, npr. »Ali bom rekla šefici “Dovolj, ne zmorem več delati toliko, kot ste mi naložili”.« in meljemo in meljemo to odločitev, smo v notranjem konfliktu. En del nas bi to rad rekel, drugi del osebnosti pa se boji posledic. Zmaga običajno tisti močnejši del osebnosti. Zato, da bi se naučili reči »NE«, je potrebno okrepiti šibkejši del osebnosti.

Kakšna je pot do opuščanja starih vzorcev vedenja?

Opustitev prvotnega prepričanja: »Dober sem, le če ugodim oz. ustrežem drugim.« oz. »Ugajaj drugim!«
in
sprejemanje novega prepričanja: »Dober sem tudi takrat, ko ne ugodim drugim.« oz. »V redu je, če ugodim sebi!«

Pot do tega je, da začnete spoštovati sebe in svoja dejanja, da vrednotite to, kar ste naredili in verjamete, da ste pomembni in vredni.
Pri tem vam lahko pomaga delo na sebi, vaša volja in želja po spremembi in pomoč strokovnjaka.

Elena Kecman

Elena Kecman

univ. dipl. pedagoginja
specializantka psihoterapije - transakcijska analiza

starševstvo, partnerstvo, odnosi v šolstvu
medosebni odnosi, komunikacija, samozavest, samopodoba

Najdete me na strani: Elena Kecman, psihoterapija in svetovanje in www.elena.si
Elena Kecman
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor