Ne posedajte dojenčka prezgodaj

Šestmesečni dojenček ne more samostojno zavzeti sedečega položaja, kar pomeni, da mu ni treba niti sedeti.

Ne posedajte dojenčka prezgodaj

Pogosto si starši napačno razlagajo komentar ortopeda na ultrazvočnem pregledu dojenčkovih kolkov pri treh mesecih: “Vse je v redu” – kot da zdaj lahko otroka takoj postavimo v sedeči položaj. Kolki so v redu, kar je dobro, vendar to ni edini predpogoj za sedenje. Zato nikar ne posedajte dojenčka že pri šestih mesecih.

Če pozorno opazujemo in analiziramo položaj, ki ga ima dojenček star štiri ali pet mesecev, ko leži na hrbtu, vidimo precej podobnosti s sedečim položajem. Ravnotežje je vzpostavljeno, glava je na sredini, dojenček prijemlje z rokami, se vsega dotika in nese v usta. S stopali istočasno izvaja enake gibe pred telesom kot z dlanmi. Drži dvignjene noge, gleda svoja stopala in se dotika stegen. Če opazujemo tak položaj, obrnjen za devetdeset stopinj, vidimo, da otrok pravzaprav sedi.

6. mesec: Pozabite na prezgodnje sedenje

Z dvigovanjem nog novorojenček preteguje ledveni del hrbtenice in tako intenzivno krepi trebušne mišice. Hrbtenica na tej stopnji razvoja še vedno ne more držati pravilnega pokončnega položaja. Če bi postavili dojenčka v sedeči položaj, bi pod težo zgodnjega dela telesa prišlo do zbijanja ledvenega dela hrbtenice z zmanjšanjem medvretenčnega prostora. Takih škodljivih posledic se na noben način več ne da odpraviti, kar lahko v otroštvu privede do deformacije hrbtenice, v odrasli dobi pa do resnih zdravstvenih težav. Zato moramo dojenčku dovoliti, da neovirano, z dvigovanjem nog – krepi vse tiste mišice, ki jih potrebujemo za sedenje in da ob tem ne obremenjuje hrbtenice. Dojenčka še vedno ne postavljajte v sedeči položaj!

8. in 9. mesec: Priprava na sedenje

V osmem mesecu se otrok pogosto obrača na oba boka. Medtem ko se naslanja na komolec ene roke, se z drugo roko igra. V tem položaju dojenček vadi ravnotežje in se počasi pripravlja na sedenje.

Šele proti koncu devetega meseca se dojenček iz ležečega položaja na hrbtu lahko vzravna v bočni sedeči položaj z opiranjem na dlan, kar je pripravljalna faza za pokončni sedeči položaj. Iz poševnega sedečega položaja in s skrčenimi nogami se dojenček poskuša plaziti, tako da se opira na dlani. Še vedno ga ne postavljajte v pokončni sedeči položaj!

12. mesec: Čas za sedenje

Pri dvanajstih mesecih je na tleh večina dojenčkov sposobnih preko bočnega in poševnega sedečega položaja preiti v stabilen sedeči položaj. S tem razumemo, da je v pravi sedeči položaj na trdni in ravni površini dojenček prišel sam, brez tuje pomoči. Če smo dojenčku dovolili, da se sam vzravna in usede, bo sedel stabilno, z vzravnano hrbtenico in rahlo skrčenimi nogami. Ker je potreba po gibanju v tej starosti velika, se bodo dojenčki v tem položaju le na kratko zaigrali in potem nadaljevali s plazenjem. Zdaj je pravi čas, da dojenčka pustite, da nemoteno sedi.

Zaostajanje v razvoju

Poleg tveganja, da prode do sprememb na hrbtenici, lahko občasno postavljanje dojenčka v pasivni sedeči položaj tudi pri nevrološko zdravih dojenčkih privede do zaostajanja v fizičnem razvoju. V sedečem položaju dojenčki ne morejo krepiti hrbtnih mišic – to dojenček počne na trebuhu, trebušnih – ki jih krepi, ko je na hrbtu, in bočnih, ki jih krepi, ko je na boku.

Nepoznavanje normalnega motoričnega razvoja mnoge starše privede do zablode. Zaradi tega težavo, ki jo ima dojenček v obliki povišanega tonusa, ko se, na primer, v prvih mesecih iz ležečega položaja na hrbtu dviguje naprej, razlagajo kot napredno dozorevanje. Starši potem dojenčka postavijo v sedeči položaj, kar ima lahko resne posledice pri motoričnem razvoju, ki se jih pozneje ne  da odpraviti. Če se dojenček v prvih mesecih poskuša dvigniti naprej ali z malo pomoči zavzame sedeči položaj, se obvezno posvetujte z otroškim fiziatrom. Če pa v glavnem drži stegnjene noge in jih le redko krči in dviguje, se posvetujte s pediatrom.

Če imate dojenčka, starega od šest do 12 mesecev in ste ga že postavili v pasivni sedeči položaj, prenehajte s tem in mu pustite, da se sam pripravi za sedenje.

Kot da sedite na veliki žogi

Če dojenčka, ki ne more sam sedeti, podprete z blazinami in ji daste igračke, se z njimi ne bo mogel igrati, saj ga tudi najmanjši premih vrže iz ravnotežja, ki ga mora povrniti, za kar pa potrebuje roke. Da bi razumeli ta položaj, si zamislite, da sedite na veliki žogi in poskušate nekaj prijeti. Kamorkoli se boste premaknili s telesom, se vam bo žoga izmikala. Morali boste angažirati veliko mišic, da ne bi padli z žoge.

Vpliv na govor

Razvoj govora bi prav tako lahko bil ogrožen, ker je v direktni povezavi s funkcijo roke. Oz. odvisen je od fine motorike, ki se prične razvijati proti koncu osmega meseca, v ležečem položaju – s seganjem navzgor in jemanjem majhnih stvari. Pasivno sedenje predstavlja veliko tveganje za otroke z motnjami v razvoju motorike, ker se njihove težave v navpičnem položaju večajo, tako da je treba dobro premisliti, kolikšna je korist in kolikšna škoda, če otrok sedi.

Gugalniki in ležalniki niso uporabni

Ležalniki, gugalniki in podobna pomagala – s poševnim položajem otroka privedejo v sedeči položaj. Anatomska oblika preprečuje prenos teže proti glavi, zato prihaja do obremenitve hrbtenice, kar ima lahko določene posledice. V gugalnikih so noge iztegnjene, kar je posebej škodljivo v prvih mesecih življenja.

Snežana

Ocena:
[Skupaj: 44 povprečno: 4.4]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor