Prednosti kraniosakralne terapije za dojenčke
Pri težkem porodu je novorojenček izpostavljen velikemu stresu. Kraniosakralna terapija za dojenčke se morda sliši nenavadno in nekoliko misteriozno, vendar je zelo koristna in blagodejna.
Nekatere raziskave kažejo, da se velik delež novorojenčkov nahaja v stresnem krču še nekaj časa po porodu.
Novorojenčkova glava je mehka in gibljiva, da lahko med porodom kot vodilni del telesa potuje iz maternice skozi porodni kanal. Hkrati pa je dovolj močna, da potisne navzven skozi medenično dno. Težave nastanejo, ko lobanjske kosti ostanejo popačene in sploščene. To se lahko zgodi po izredno težkih porodih (npr. vakuumski porod, kleščni porod, dolg porod), ko traja kar nekaj časa, da glavica postane spet okrogla in simetrična.
Med samim porodom lahko pride do pritiska na hrbtenjačo pri novorojenčku, kar vpliva na zategnjene vratne živce, torej tiste, ki so odgovorni za sproščanje mišic. Dojenček se tako lahko počuti izredno nelagodno in nemirno.
Nepravilna poravnava lobanjskih kosti vpliva na centralni živčni sistem, ki vzdolž hrbtenjače prenaša sporočila po telesu. Če skeletni ustroj ni takšen, kot bi moral biti, je prenašanje sporočil moteno.
Dojenček se počuti neprijetno, veliko joka in ima težave v predelu črevesja. Ponavadi so to kolike.
Kako lahko terapija pomaga dojenčku
Kraniosakralni sistem (KSS) sestavljajo kosti lobanje (cranium), hrbtenica, križnica (sacrum), trtica, možgani, možganske ovojnice in hrbtenjača (centralni živčni sistem). Dura mater je čvrsta zunanja membrana, ki povezuje kranium in sakrum ter vsebuje celotno tekočino kraniosakralnega sistema. KSS ima počasen, nežen ritem ki se prenaša skozi celotno telo. Njegova funkcija je ohranjanje vitalnega živčnega sistema. Če pride do motenj, to vpliva na delovanje centralnega živčnega sistema, s čimer so lahko motene vse ostale telesne funkcije.
Kraniosakralna terapija ima korenine v osteopatiji. V 70-ih letih prejšnjega stoletja jo je razvil in utemeljil dr. John Upledger. Gre za nežno, neinvazivno metodo, kjer se terapevt z dlanmi rahlo dotika posameznih delov telesa (npr. glave, hrbtenice, križa, rok itd.) in se odziva na občutenje ritma gibanja struktur pod dlanjo. Cilj terapije je sprostiti blokade in vzpostaviti naravno stanje v človekovem telesu (življenjska radost, zdravje, harmonija, mir).
Ko se dojenček počuti varno, ljubljeno in sproščeno, je tudi bolj pripravljen nakazati področja, ki mu povzročajo nelagodje. Ko se te napetosti sprostijo in se v njegovem telesu vzpostavi ravnovesje, otrok zaživi čisto drugače. Razumevajoč in sočuten terapevt bo znal poiskati moteča področja pri otroku in jih privesti v ravnovesje.
Otrokovo telo se začne mehčati in sproščati. Pritisk in napetost izgineta in dasta prostor dobremu počutju, zdravi rasti in razvoju.
Kraniosakralna terapija lahko sprosti napetost tudi v predelu trebuha in črevesja. Težave s kolikami se občutno zmanjšajo ali celo prenehajo. Terapija blagodejno vpliva tudi na mišico psoas, ki povezuje hrbtenico z nogami. Gre za najglobljo mišico našega telesa, ki vpliva na naše ravnovesje, moč, gibljivost sklepov in delovanje organov ter tudi na naše fizično in psihično počutje. Ta pomembna mišica lahko ostane pri dojenčku zakrčena zaradi dolgotrajne drže v položaju fetusa v maternici.
Kdaj lahko dojenček prejme kraniosakralno terapijo
Številnim novorojenčkom bi terapija koristila že v prvi dneh življenja, definitivno pa v obdobju dveh tednov od rojstva. S tem bi se izognili številnim težavam v otroštvu in odrasli dobi, med drugim npr. razvojnim težavam, težavam z ušesi, glavobolom, bolečinam v vratu, težavam s hrbtenico itd.
Ponavadi se priporočajo vsaj tri terapije. Spremembe pa se začutijo in vidijo že po prvi terapiji. V primeru težkega ali prezgodnjega poroda je potrebnih nekoliko več terapij, preden se začnejo kazati rezultati.
Toda terapija ni primerna samo za novorojenčke in dojenčke. Pravzaprav ni nikoli prepozno. Tudi starejši otroci in odrasli imajo ogromne koristi od te izredno sproščujoče in zdravilne terapije.
Kraniosakralna terapija je priznana v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Angliji, v Švici pa je celo vključena v sistemn zdravstvenega zavarovanja, podobno kot fizioterapija.
Šolanje za kranio-sakralnega terapevta poteka tudi v Sloveniji, vendar izobrazba za zdaj ni uradno priznana, obstaja pa že Združenje kranio-sakralnih terapevtov.