Asertivna komunikacija v družini

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Asertivna komunikacija v družini

Piše Maja Koren Kocjančič, univ. dipl. soc. delavka, spec. psihoterapije,
Center za krepitev samozavesti, www.samozavestni.si

Ste že slišali za asertivnost?

V našem prostoru je asertivnost slabo poznan pojem. Najbližje jo opišemo s sopomenkama samozavest in samozaupanje. Samozavest pomeni zaupanje v svoje zmožnost in sposobnosti, samozaupanje pa se nanaša na zavedanje lastne vrednosti.  Asertivnost lahko razumemo tudi kot način učinkovite komunikacije, pri katerem se izražamo jasno in spoštljivo.

Kratek test asetivnosti:

Ste užaljeni, če vam partner izreče kritiko? Pohvalite otroka s pohvalo »Priden si!«? Ste jezni nase, če naredite napako? Osebam, ki vam predstavljajo avtoriteto ne znate in ne upate reči ne, ter se zato počutite izčrpane in izkoriščane? Ali težko izrazite svoje mnenje? Ali pogosto zardite, ko vas nekdo pohvali?

Če ste na vsaj dve vprašanji odgovorili z DA, pomeni da vaša komunikacija ni asertivna, ampak da uporabljate eno izmed treh neasertivnih oblik komuniciranja (pasivno, agresivno in manipulativno).

Kakšen je samozavesten starš?

  • Nikakor ni popolna figura, povzeta iz vzgojnih učbenikov, ampak je živo bitje, ki si dovoli delati napake in si jih dopušča ter ima tak odnos tudi do napak svojega partnerja in svojih otrok.
  • Torej ločuje med osebnostjo in vedenjem; verjame, da so njegovi družinski člani dobre osebe, ki se kdaj neustrezno vedejo.
  • In zato jih ne kritizira kot osebe (si len, neroden, poreden), ampak podaja kritike na njihova vedenja ter izreka realne pohvale in komplimente.
  • Kritike ne jemlje nase, ampak loči med različnimi vrstami kritike: upravičeno, neupravičeno in delno upravičeno ter se tako tudi odzove.
  • Zaupa v svoje sposobnosti in je pripravljen na učenje. Kaj pa je vzgoja sploh drugega kot učenje?
  • Dobro se počuti v svoji koži in skrbi za zdrav življenjski slog ter je tako vzor otrokom.
  • Aktivno rešuje težave in zaprosi ali poišče pomoč, če jo potrebuje.

Asertivnosti se lahko naučimo

Asertivnost pozna različne tehnike, ki nas učijo, kako biti spoštljiv do sebe in drugih, kako na ustrezen način izraziti svoje mnenje, sprejeti in podati kritiko, zavrniti prošnjo, reči NE in še vrsto drugih socialnih veščin, ki se jih žal nismo naučili v družini ali v šoli, so pa ključ do učinkovite komunikacije.

In ker smo starši najbolj pomemben model svojim otrokom, je pomembno, da začnemo pri sebi.

Asertivnosti se lahko naučimo na trenignih asertivnosti, v psihoterapevtskem procesu, z branjem strokovne literature, kot tudi s posnemanjem vedenja oseb, ki ji vidimo kot samozavestne in zadovoljne.

Učenje asertivnega vedenja je proces osebne rasti, saj spreminjamo svoja prepričanja, ki jih imamo o sebi in drugih ter se učimo novih načinov komuniciranja, ki nam omogočajo dobre odnose v družini in z nam pomembnimi ljudi.

Maja Koren Kocjančič

Maja Koren Kocjančič

Ima več kot desetletne izkušnje s svetovalnim delom in z vodenjem treningov asertivnosti. Več let je delala kot svetovalka v svetovalnici za motnje hranjenja in vodila podporne skupine. Svoje strokovno znanje je združila s praktičnim in oblikovala kvalitetne programe krepitve komunikacijskih veščin in samozavesti, ki jih izvaja v Centru za krepitev samozavesti. Po izborazbi je univ. dipl. socialna delavka in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. Verjame, da imamo vsi ljudje v sebi potencial za osebno rast ter da lahko spremenimo svoje vedenje in zaživimo kvalitetno življenje!
Maja Koren Kocjančič

Latest posts by Maja Koren Kocjančič (see all)

Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 4.3]

Morda vas zanima tudi ...

Maja Koren Kocjančič

Maja Koren Kocjančič

Ima več kot desetletne izkušnje s svetovalnim delom in z vodenjem treningov asertivnosti. Več let je delala kot svetovalka v svetovalnici za motnje hranjenja in vodila podporne skupine. Svoje strokovno znanje je združila s praktičnim in oblikovala kvalitetne programe krepitve komunikacijskih veščin in samozavesti, ki jih izvaja v Centru za krepitev samozavesti. Po izborazbi je univ. dipl. socialna delavka in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. Verjame, da imamo vsi ljudje v sebi potencial za osebno rast ter da lahko spremenimo svoje vedenje in zaživimo kvalitetno življenje!

Dodaj odgovor