Odvisnot od odnosa

John Bolwby, začetnik teorije navezanosti, je ugotovil, da otrok za svoje odraščanje potrebuje čustveno odzivno mamo. Potreba po čustveni povezanosti pa ni značilna samo za otroke, ampak jo ljudje čutimo vse življenje. Poleg osnovnih telesnih potreb so potrebe po varnosti, toplini in ljubezni zasidrane globoko v nas. Temelj zdrave partnerske veze pa je tudi zaupanje in spoštovanje. Zelo pomembno je, da se posameznik zaveda kdo je, kaj želi, kakšne so njegove vrednote in vstopa v odnos kot odrasel človek, ki zna poskrbeti zase ter pozna in čuti svoje meje. Pomembno je tudi prepoznavanje in samoregulacija lastnih čutenj. Če stopita v vezo dva čustveno zrela odrasla človeka, se prilagajata, pogovarjata, povezujeta na čustveni in telesni ravni ter kljub vsemu živita vsak svoje življenje. Poleg vloge partnerja sta lahko tudi starša, prijatelja, sodelavca.

Vse to pa manjka pri soodvisnih odnosih. Gre za nezdravo zlitost, občutek utesnjenosti in da nekdo brez drugega ne more živeti. Nezdrava odvisnost od odnosov je, ko nekdo vso svojo srečo polaga v partnerjeve roke in ni sposoben prekiniti odnosa kljub hujšim zlorabam.
S strani odvisnega od odnosa se čuti, kot da je partnerstvo vse, kar ta oseba je, nenehno se ukvarja z odnosom, fokus in kontrola sta obrnjena k partnerju. Kljub nasilju, varanju, alkoholizmu ipd. se odnos ne prekine, saj samota predstavlja največji strah odvisnemu od odnosa. Soodvisni odnosi nastanejo iz težkih občutkov sramu in strahu. V ozadju teh je slaba samopodoba in napačno prepričanje (bolje biti z nekom, kot pa sam). Zametki takšne odvisnosti izhajajo iz primarne družine, kjer ni bilo prave odzivnosti na otrokove čustvene potrebe in so velikokrat povezani z nevarnimi stili navezanosti.

V takšnih primerih govorimo na terapiji, da soodvisnega opolnomočimo. Vzpodbujamo ga, da začuti sebe, saj brez odnosa s partnerjem sploh ne obstaja. Ugotoviti mora, da je njegova sreča njegova odgovornost in da je prelaganje te odgovornosti na drugega krivično ter ne prinaša nič dobrega. Začutiti mora, da lahko le sam zapolni svojo notranjo praznino in na ta način poskrbi zase. Če nekdo vstopa v odnos notranje prazen tudi nič ne more ponuditi in na drugi strani so njegove zahteve previsoke. Počasi se začne učiti začutiti svoje telo in postaviti meje, ko so prekoračene. Cilj terapije ni, da se nauči soodvisni živeti izoliran in sam. Cilj je, da postane oseba z visoko lastno vrednostjo, čuteča in ljubezniva v prvi vrsti do sebe, da bo zmogla začutiti zlorabe in z zdravo jezo reči ‘dovolj’. Prav tako je zaželeno, da zaceli svoje pretekle rane in jih ne bo treba več nenehno preigravati v nefunkcionalnih odnosih. Po takšnem procesu bo lažje vstopala in vzdrževala funkcionalne odnose. Ne bo zastrašujoče biti ranljiv in pokazati primarne potrebe po nežnosti, varnosti ter ljubezni. Prav tako bo znala sprejeti partnerjevo ranljivost s sočutjem in to ju bo povezalo na globlji, čustveni in duhovni ravni.

• About
• Latest Posts

Saša Golob

Saša Golob je terapevka, ki deluje po modelu relacijske družinske terapije. Ima zaključen podiplomski študijski program Zakonska in družinska terapija. Pri svojem delu uporablja terapevtski model, ki ga je v Sloveniji razvil dr. Christian Gostečnik. Je članica Zakonskih in družinskih terapevtov ter se redno udeležuje supervizije.

Preberi več

Je ustanoviteljica Facebook skupine Saša – zakonska in družinska terapija, kjer s svojimi izkušnjami in terapevtskim znanjem usmerja posameznike k zavedanju lastne odgovornosti za svoje življenje in jih opogumlja za delo na sebi. Ima izkušnje z vodenjem skupine za mamice z dojenčki. Opozarja na pomembnost navezanosti in stika staršev oziroma skrbnikov z otrokom v najzgodnejšem, ranljivem obdobju. Velik pomen pripisuje razreševanju disfunkcionalnih vzorcev, ki se lahko obudijo pri starših ob vstopu novega člana v družino in se prenašajo generacijsko. Prav tako nudi oporo partnerstvu, ki se ob prihodu dojenčka spremeni. Zaradi utrujenosti in odpiranja bolečih potlačenih čustvenih vsebin, se lahko partnerja hitro znajdeta v začaranem krogu konfliktov, nerazumevanja in bolečih občutkov zavrženosti.

Sodeluje z Inštitutom Vita bona, kjer vodi individualne, zakonske in družinske terapije ter piše članke. Je ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer skupina terapevtov odgovarja na anonimna vprašanja članov.

Prav tako ima izkušnje s povezovanjem skupine za svojce alkoholikov. Svoje delo usmerja v raziskovanje življenja odraslih otrok alkoholikov ter odpravo posledic, ki so nastale zaradi disfunkcionalne primarne družine. Opozarja na problematiko alkoholizma in drugih zasvojenosti v družini, ki prizadenejo vse družinske člane.

Verjame v zdravilno moč odnosa, ki lahko spremeni življenje na bolje.

Več na www.sasagolob.si.

Latest posts by Saša Golob (see all)

• Virtualno dopisovanje - 20. 7. 2019
• Nespoštljiva komunikacija v družini - 18. 6. 2019
• Odvisnot od odnosa - 6. 5. 2019