Največja korist otroka po ločitvi staršev
Termin “največja korist otroka” po ločitvi staršev “bi moral” biti jasno opredeljen v zakonodajah širom po svetu. V resnici pa nobena država nima zakonsko definirane te dikcije. Čeravno so vse odločitve v sodnih in socialnih sistemih sprejete “v imenu” največje koristi otroka.
Mnogi strokovnjaki in laiki skušamo z različnih zornih kotov opredeliti največjo korist otrok ločenih staršev. Le ta naj bila skladna z največjo koristjo otroka v družini z nerazvezanima staršema. Otrok se tekom razvoja sooča z najmanj težavami, če sta oba starša vključena v odraščanje in vzgojo otroka in če imata oba starša primerne starševske kvalitete. To načelo naj bi veljalo tako za jedrne družine kot tudi za družine z razvezanima staršema. Vendar pa se z razpadom partnerske skupnosti družinske okoliščine marsikje korenito spremenijo in zato se pogosto lahko povsem zamegli in spregleda največja korist odraščajočega se otroka. Posledično imajo starši kot tudi mi strokovnjaki mnogo dvomov in pomislekov, kakšna odločitev je v posamezni družini resnično še v korist otroku, kakšna pa sledi koristi enega ali drugega starša.
Tudi strokovnjaki, ki delamo z družinami z razvezanima staršema ali pa staršema v postopku razveze, imamo za seboj različne osebne izkušnje, ki hote ali nehote usmerjajo naše delo s takšno družino. Mnenje in delo strokovnjaka, ki ima za seboj izkušnje stresne in konfliktne ločitve od partnerja, bo lahko bistveno drugačno od strokovnjaka, ki živi v zdravi, jedrni družini brez večjih konfliktov s partnerjem.
Mnogo dejavnikov torej lahko vpliva na končno mnenje in odločitev staršev, socialnih delavcev ali pa sodnikov v primerih odločanja o starševski skrbi otroka ločenih staršev. Naj naštejem zgolj nekaj dvomov oz. pomislekov, ki lahko pomembno doprinesejo h končnemu dogovoru med staršema ali pa h končni odločitvi sodišča:
- Ali je enakovredno preživet čas z obema razvezanima staršema primeren tudi za majhne otroke (npr. stare tri leta) in ali lahko malček (star 1 leto) prespi pri očetu?
- Ali naj bo čas, ki ga bosta z določitvijo starševske skrbi starša preživela skupaj s svojim otrokom, približno enakovreden glede na čas, ki sta ga starša preživela z otrokom pred ločitvijo (kako v primeru, če je bile en starš ves čas v službi, drugi pa ves čas doma)?
- Kako v primeru konfliktov med staršema? Je enakovreden čas z obema staršema še vedno otroku v korist, četudi sta starša v nenehnem konfliktu?
- Ali naj ima otrok samo en dom ali naj ima dva?
- Kako se odločiti, če se en starš ne strinja s skupnim varstvom in vzgojo?
- Kaj je v največjo korist otroku, če je en starš nasilen?
- Kako ravnati v primeru, če je otrok bolj navezan na enega starša?
Vsa ta vprašanja lahko vzbujajo dvom v to, kaj je resnično v največjo korist otroka po ločitvi staršev. Zato sem na enem mestu zbral zadnja strokovna dognanja in ugotovitve, ki definirajo največjo korist otrok skozi perspektivo vseh zgoraj naštetih in tudi še mnogih drugih dilem. Napisal sem strokovni članek Največja korist otroka po ločitvi staršev, ki je bil objavljen v reviji Ptički brez gnezda. Članek povzema ugotovitve mnogih tujih in tudi slovenskih raziskav, vključuje pa tudi mnenja in spoznanja mnogih otrok, ki so bili v tujini vključeni v raziskave – njihovo mnenje je zame kot strokovnjaka najbolj pomembno in relevantno. V strokovnem članku tudi opredelim stanje na področju razveze in odločanja v razveznih postopkih v Sloveniji.
Za pokušino izpisujem kratek segment strokovnega članka:
Prepričanje, da otrok potrebuje samo en dom
Nekateri starši in tudi strokovnjaki so prepričani, da otrok potrebuje en dom in da je selitev od enega starša k drugemu za otroka obremenjujoča. Seveda vsak starš, ki razmišlja na takšen način, dopušča v lastnem razveznem postopku le eno možno rešitev za ureditev varstva in vzgoje v njihovi družini: da je otrok dodeljen v enostarševsko skrb njemu.
Ob tovrstnih temah so najbolj dragocena mnenja in besede otrok, ki imajo v raziskavah svoj glas in možnost na podlagi lastnih izkušenj povedati, kako doživljajo (oz. so doživljali) razvezo svojih staršev. Veliko otrok si želi bolj enakovredno/pravično razporeditev časa med domovoma obeh staršev. (Warshak, 2015) Otroci z izkušnjo ločitve staršev so sami povedali, da je prehajanje med domovoma manj stresno kot pa družinska ureditev, s katero so prikrajšani za čas z enim staršem. Warshak (2003) povzema ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena na vzorcu 820 študentov (mladih odraslih), katerih starši so se v času njihovega odraščanja ločili. Rezultati so pokazali, da je kar 70 % študentov ocenilo, da je enakovredna razporeditev časa med obema staršema najboljša družinska ureditev po njuni ločitvi. Ker je izmed vseh anketiranih le 10 % študentov dejansko živelo v so-starševstvu, so rezultati lahko nekoliko zavajajoči in bi lahko imeli dvoumen pomen v smislu »sosedova trava je vedno bolj zelena«. Zato je zanimiv podatek, da je izmed študentov, ki so dejansko odraščali v so-starševstvu, kar 93 % vprašanih odgovorilo, da je bila to najboljša možna ureditev odnosov s staršema. V isti raziskavi je 48 % vprašanih odgovorilo, da so želeli več videti očeta oz. da so želeli preživeti enakovreden čas z očetom. Že raziskave med letoma 1970 in 1990 so razkrile, da večina otrok potrebuje in si želi imeti več stika z očetom po ločitvi staršev. (Warshak, 2018) Ravno tako tudi očetje želijo preživeti več časa s svojimi otroki. (Fabricius & Woon Suh, 2018) Otroci trpijo zaradi zmanjšanja stikov z očetom zavoljo ureditve enostarševskega varstva in vzgoje. (Warshak, 2011) Eno ključnih spoznanj otrok ločenih staršev je: četudi je življenje v dveh domovih včasih neprijetno in jim povzroča preglavice, menijo, da ima takšna ureditev več prednosti kot neprijetnosti. Ena pomembnejših koristi življenja v dveh domovih (so-starševstva) je vzdrževanje ljubečega in pomembnega odnosa z obema staršema. (Nielsen, 2015)
Viri:
- Fabricius, W. V. & Go Woon Suh. (2016). Should Infants and Toddlers Have Frequent Overnight Parenting Time With Fathers? The policy Debate and New Data. Psychology, Public Policy, anbd Law. Advance online publication.
- Nielsen, L. Shared Physical Custody: Does it Benefit Most Children? Journal of American Academy of Matrimonial Lawyers. Vol 28, 2015.
- Warshak, R. A. (2003). Payoffs and Pitfalls of Listening to Children. Family Relations, 52, 373-384.
- Warshak, R. A. (2015). Securing Childrens Best Interest While Resisting the Lure of Simple Solutions. Journal of Divorce & Remarriage: 56:57-79.
- Warshak, R. A. (2018) Night Shifts: Revisiting Blanket Restrictions on Children’s Overnights With Separated Parent. Journal of Divorce & Remarriage.
V Centru MIT želimo ponuditi čim bolj celostno pomoč in podporo družinam, ki se soočajo z ločitvijo staršev. V ta namen nudimo svetovanje, mediacijo, pripravljamo predavanja, izdajamo strokovno gradivo na to temo itd.
- Kako po ločitvi pripraviti Učinkovit načrt starševstva - 14. 11. 2022
- Največja napaka pri obravnavi ločenih staršev - 11. 1. 2021
- Trije usodni miti o ločitvi staršev - 6. 8. 2020
