Zakaj se otroci in sorojenci kregajo

Zakaj se otroci in sorojenci kregajo

Ko so na kupu otroci, hitro pride do nesporazumov. Če se ne razrešijo, to lahko pripelje do kreganja ali celo pretepanja. Na otroška nesoglasja vpliva več stvari – temperament, okolica, starost in socialne veščine.

Osnove

Nesoglasja so med otroci pogosta in so pravzaprav del odraščanja. Težava je, ko se sprevržejo v agresivnost z vpitjem in udarcu.

Borbe se začnejo, ko otroci neko situacijo vidijo kot nepravično ali če hočejo za vsako ceno uveljaviti svoj prav.

Včasih otroci na neko stvar gledajo z dveh različnih kotov. Starejši otrok se npr. norčuje iz mlajšega. Sam to vidi kot nedolžno zbadanje, mlajši otrok pa je lahko jezen in prizadet.

Med sorojenci pride pogosto do trenj, ko tekmujejo za starševsko pozornost ali odobravanje. Bliže sta si sorojenca po letih, več konfliktov nastaja med njima.

Dobre novice

Nesoglasja in boji so odlična priložnost, da otroci vadijo socialne veščine, ki jih bodo potrebovali kot odrasli.

Če se nesoglasja razrešijo na pravičen način in brez žrtev, se otroci naučijo reševanja problemov in pogajanja. Spoznajo, da imajo ljudje različne pogleda na svet, ki pa so čisto legitimni. Spoštujejo pravice drugih ljudi, njihova čustva in imetje.

Ko bodo otroci odraščali, se bodo vse manj zatekali h kreganju, saj bodo njihove socialne veščine vedno bolj razvite.

Če morate preprečiti borbo oz. tepež, je pomembno, da to storite preden se komu kaj zgodi. Preden se pogovorite o posledicah in rešitvah, je pomembno, da se vsi udeleženci ohladijo in pomirijo.

Vpliv temperamenta

Nekateri otroci se kregajo več kot drugi. To je lahko zaradi njihovega temperamenta – nekaj, s čimer so se rodili in je del njihove osebnosti.

Nekateri ljudje se hitreje razjezijo, ali pa težje kontrolirajo svoja jezna čustva. Tudi odrasli včasih težko razrešijo konflikt brez neprimernega vedenja. Predstavljajte si, kako težko potem mora biti šele za otroke.

Otroci ne pridejo na svet z znanjem, kako ravnati v primeru nesporazumov, se pa lahko tega naučijo. Vzpostaviti je treba poštena pravila, rutino in pohvalo, kar bo otroke vodilo k učinkovitim načinom reševanja konfliktov.

Vpliv okolja

Otroci se učijo z vzgledom. Nesporazume in nesoglasja razrešujejo tako, kot vidijo to početi pomembne odrasle.

Če imajo otroci pozitiven vzor, se bodo tudi sami vedli na pozitiven način. Zato je pomembno, da se od odraslih naučijo:

  • kako sodelovati
  • ohraniti mirnost tudi ko si jezen
  • preveriti vsa dejstva preden ukrepaš
  • reagirati primerno situaciji
  • poslušati stališče drugega

Otroci posnemajo tudi negativno vedenje. Če starši otroke disciplinirajo z udarci, bodo tudi otroci tepli svoje brate, sestre, prijatelje in celo starše. Za pesti se bodo prej odločili tudi če:

  • so konstantno priča agresivnemu vedenju, še posebej med starši, starejšimi brati in sestrami, prijatelji
  • dosežejo svoje samo s prerivanjem, potiskanjem in pretepanjem
  • starši ne vzpostavijo trdnih meja glede pretepanja in agresivnega vedenja
  • na televiziji, v filmih in video igrah vidijo veliko nasilja

Otroci se učijo socialnih veščin in vedenja že od samega prihoda na svet. Toda sodelovanja in deljenja niso sposobnosti vsaj do drugega leta. Šele nekje pri treh letih se počasi začnejo kazati rezultati pozitivnega vedenja in sodelovanja z drugimi.

Starost in veščine

Kako se bodo otroci lotili razreševanja konfliktov, je odvisno tudi od njihove starosti in socialnih veščin, ki jih obvladajo. Za mlajše otroke je značilno, da so bolj nagnjeni k agresivnemu vedenju. Ko odraščajo, pa se naučijo konflikte reševati na bolj konstruktiven način.

Otroci, mlajši od dveh let:

  • kregajo se zaradi predmetov in igrač, ki bi jih radi imeli, pa ne morejo
  • težko razumejo, da je treba počakati ter slediti pravilom in navodilom
  • ne znajo razložiti, kako se počutijo, zato jezo izkazuje na agresiven način

Otroci med 3. in 4. letom:

  • začnejo sodelovati, deliti in znajo počakati na vrsto, zato se tudi manj kregajo
  • še vedno pa potrebujejo podporo, opominjanje in pozitivno povratno informacijo

Otroci med 5. in 7. letom:

  • že dobro obvladajo veščine kot so deljenje, sprejemanje kompromisov, pogajanje in da je treba počakati na vrsto
  • veliko konfliktov znajo razrešiti že sami med seboj, brez posredovanja odraslih. Še vedno pa potrebujejo spodbudo.

Otroci med 8. in 12. letom:

  • manj se zatekajo k fizičnemu razreševanju konfliktov, znajo pa verbalno sprožiti pa tudi razrešiti marsikateri konflikt
  • obvladajo vse več socialnih veščin, z drugimi si želijo dobre odnose.
Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 4.3]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor