Skupaj jejte vsaj en obrok

Designed by Freepik

Družina potrebuje vsaj en obrok dnevno, da preživi skupaj. Usedite se za mizo in pojejte zajtrk, kosilo ali večerjo, morda samo sladico in se pogovorite o tem, kakšen je bil vaš dan, kakšni so načrti za cel dan. Pri nas imamo navado, da se zvečer ob večerji pogovorimo o treh lepih stvareh, ki so se nam zgodile čez dan. In verjemite mi, da včasih se je potrebno pošteno potruditi, da najdeš 3 lepe stvari, spet kak drugi dan, pa jih je celo več. S to navado se moja otroka bolj zavedata, da štejejo majhne stvari v življenju pa če so to topli sončni žarki, ki te pobožajo zjutraj ali nasmeh prodajalke v trgovini, oboje ti polepša dan.

Vsekakor pa to, da pojeste obrok v družbi vaših ljubljenih, tudi zelo pozitivno vpliva na vas in vašega partnerja, saj vas kot družino povezuje in se vsak družinski član počuti povezanega in pripadnega. Pri nas doma, vsi družinski člani vedo, kdaj bo kosilo, ker ga tudi pomagajo pripraviti. Sin pripravi mizo, hčera pa pripravi solato. Tako vsi sodelujemo in se veselimo našega rituala.

V Veliki Britaniji so med družinami naredili raziskavo in sicer starše so vprašali, s kom bi najraje odšli na večerjo. Seveda so bili odgovori različni, vendar večina staršev je odgovorila, da bi rada večerjala s slavnimi osebami, kot so: kraljica Elizabeta, Will Smith, Madonna, … Potem so to isto vprašanje zastavili otrokom teh staršev. Vsi otroci so odgovorili, da bi najraje večerjali s svojo družino, očetom in mamo, starimi starši, … Kar je dokaz, da si otroci zares želijo starševske bližine in prisotnosti.

Nekoč se je govorilo: kar imaš na krožniku, je treba pojesti! Pri tem so pozabljali na prave potrebe otrok. Otroci imajo namreč zelo dober občutek za to, kar je dobro zanj in kar jim paše. Tega naravnega vedenja o tem, kar potrebujejo, jim starši ne bi smeli omejevati ali celo prisiliti drugače. Posledica tega so prehranjevanje v naglici ali jezi, slabo žvečenje in slaba prebava, debelost, napačno prehranjevanje, itd.

V naši družini moj bratranec ne je juhe oziroma celo tako se mu je uprla, da ko mu je zdravnik predpisal, da mora jesti piščančjo juho, je raje bruhal. Posledica tega, da ne mara nobene juhe, je ta, da so ga kot otroka vsako nedeljo silili jesti juho. In to, ko otroka silimo s hrano, je vrsta nasilja, ki dokazuje pomanjkanje ljubezni, ignoranco in starševsko nesposobnost ali nevednost. Seveda obstaja tudi druga skrajnost, ki jo prakticirajo današnji starši: ko otroci sami odločajo o tem, kar bodo jedli in na koncu jedo samo testenine in sladkarije.

To nikakor ne predstavlja svobodne vzgoje, ampak vzgojo brez meja, kjer so otroci vzgojeni v tirane – pogosto pod vplivom matere, ki ima sama težave s prehranjevanjem.

Pravilno je, da otroka ne silim v uživanje hrane, ki je ne mara in otroci imajo pravico izraziti, česar ne marajo. Poskusimo otrokom pričarat in privzgojit dober in zdrav odnos do hrane, saj le tako jih vzgajamo v zdrave in zadovoljne odrasle osebe.

Tadeja Krajnc

Tadeja Krajnc

Tadeja KRAJNC je prof. zgodovine in univ. dipl. prevajalka in tolmačinja za angleški jezik, trenerka komunikacijskih veščin in osebne rasti ter svetovalka za izboljšanje družinske klime, je certificiran NLP Mojster Praktik.

Zaposlena je na osnovni šoli v Mariboru, honorarno še poučuje angleški jezik na privatni srednji šoli, je študentka podiplomskega študija na Filozofski fakulteti v Mariboru in mlada mamica, dveh otrok, ki ima veliko energije za izobraževanje in izpopolnjevanje na področju vzgoje in osebne rasti. Skupaj z možem vodi izobraževalno podjetje LOPIS, kjer izvaja izkustvene delavnice in nudi individualne svetovalne ure o vzgoji otrok, osebnostni rasti in komunikacijskih veščinah.

Vabimo vas na ogled spletne strani Lopis.si
i
Tadeja Krajnc
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor