Štirje preprosti načini za izgradnjo otrokove samozavesti

»Če želite, da otroci napredujejo, dovolite da slišijo, kaj lepega o njih govorite drugim.« – Haim Ginott

Otroci preko odraslih dobivajo izkušnje o svetu: »Ne dotikaj se, to je vroče! … Umij si roke … Ko je zelena, gremo lahko čez cesto … Vedno je treba … Nikoli ne smeš … Tako se to dela … Nebo je modro …«

Kaj se torej zgodi, ko slišijo: »Če ne bi imel glave pritrjene na vrat, bi jo izgubil …To je bilo neumno početje … Spravljaš me ob pamet …  Zakaj ne moreš … Ti nikoli … Ti vedno …«

Ali ko slišijo, da drugim govorite: »Ne boš verjel, kakšen neverjeten dan sem imela s tem otrokom … Tako je neodgovoren …  Nikoli ne opravi svojih dolžnosti, če ji ne visim za vratom … Ne zna se kontrolirati … Ima nemogoč značaj …«

Otroci verjamejo, kar slišijo, da govorite o njih!

Tudi če tega ne pokažejo ali se delajo, da jim ni mar, otroci verjamejo vse, kar o njih povedo starši oz. odrasli.

Vsak starš je kdaj izrekel kakšne besede o svojem otroku, za katere si želi, da jih ne bi izustil. Toda kar je izrečeno, je izrečeno. Obrnite to sebi in otroku v prid. O otrocih začnite govorite dobre stvari. Naj slišijo, kaj lepega imate o njih za povedati drugim. To bo okrepilo njihovo samozavest. Ne potrebujete velikih besed. Drugim pripovedujte to, kar sami verjamete in v kar ste trdno prepričani. Predlagamo vam štiri načine, preko katerih bodo otroci nase gledali pozitivno:

1. Pomagajte otroku, da bo preko vas tudi sam sebe videl v najboljši luči

Raziskave dokazuje, da otrokova prepričanja vplivajo na njegovo vedenje. Ko opazite pri otroku kaj pozitivnega, mu to tudi povejte.

• »Opazila sem, da si se razjezil na bratca, toda uspel si se zadržati in nisi vpil nanj.«
• »Wow, celo knjigo si sama prebrala!«
• »Opazila sem, da se sama spomniš umiti zobe.«
• »Delo si dobro opravil in samo enkrat sem te morala opomniti.«
• »Tako zelo se trudiš z domačo nalogo.«

Navedeni primeri prikazujejo konkretne situacije, v katerih se otroci najdejo. Takšne pohvale so veliko boljše kot pa splošne opazke tipa »Tako si pameten«, ki so preveč široke in s katerimi ni nujno, da se otroci poistovetijo.

2. Pomagajte otroku, da se nauči konstruktivno reševati probleme

Če otroku pomagate pri določeni zadevi, se osredotočite na trenutno dogajanje in ga vodite do rešitve. Če rečete »Zmeraj pozabljaš…«, se bo počutil, da težava tiči v njem in začel bo še bolj pozabljati. Raje recite »Težko si je zapomniti. Kako bi si lahko pomagal, da ne boš jutri pozabil?« To mu bo dalo vedeti, da njegova težava ni nekaj, kar se ne bi dalo rešiti in da imajo tudi drugi včasih podobne težave. Otrok začne razmišljati, kako težavo odpraviti. Osredotočita se na to, kako si bo stvar zapomnil v tem konkretnem primeru in kmalu se bo naučil, da si lahko stvari zapomni tudi ob drugih priložnostih. Pohvalite vsak, tudi najmanjši napredek v pravo smer. Spodbuda je zmeraj dobrodošla.

3. Pomagajte otroku, da se sooči tudi z neuspehom

Otroci spoznavajo svet skozi lastne izkušnje. Ko stvari ne gredo po načrtih, se pogosto zgodi, da slabo izkušnjo projicirajo na vse okrog sebe, npr. »Vse besede sem imel narobe. Črkovanje mi ne gre. Nisem dober učenec. Neumen sem.«   

Pomagajte otroku sprevideti, da so ovire začasne in da jih ima moč premagati: »Zelo si razočaran, ker nisi znal črkovati besed. To so težke besede, toda lahko se jih naučiš. Kako se boš lotil učenja, da boš snov obvladal do naslednjega tedna?«

Otrok se mora naučiti, da ne more vsega znati in obvladati že na začetku. Za obvladovanje določenih veščin in za dosego znanja so potrebni čas, vaja in trening. Tukaj je ključnega pomena besedica ŠE.

• »Zaenkrat ŠE ne obvladaš črkovanja, vendar ga boš.«
• »Nisi ŠE dober plavalec, vendar boš.«

Otroku ponudite vso potrebno pomoč in podporo, da doseže zastavljeni cilj. Vendar ne delajte stvari namesto njega! Ko otroci vidijo napredek zaradi lastnega truda, jim to da samozavest in jih požene naprej. Naslednjič se bodo potrudili še bolj.

4. Dovolite, da otrok sliši, kako drugim pripovedujete pozitivne stvari o njem

Včasih se zgodi, da otroci ne verjamejo, če jim poveste, kako dobro so opravili neko delo. Toda če vas bodo slišali drugim pripovedovati dobre stvari o sebi, bodo zagotovo verjeli.

• »Danes mi je zelo pomagal.«
• »Mislim, da začenja razumeti pomen domačih nalog, saj mu gre bolje v šoli.«
• »S sestro se učita, kako med sabo razčistiti nesporazume.«
• »Tako zelo rada sem v njegovi družbi.«
• »Zmeraj bolje opravlja svoje domače zadolžitve, brez da bi ga morala opominjati.«
• »Tako srečna sem, da sem njegova mama.«

Otrok verjame sleherni besedi, ki jo sliši govoriti nekomu drugemu iz vaših ust. Tako se tudi vede. Izkoristite to priložnost!