Bi vi zaradi tega tožili šolo?

Spomladi sem prišel po hčerko v šolo v času podaljšanega bivanja. Otroci so bili na šolskem igrišču. Ko sem jaz prišel na igrišče, sta moja hčerka in še eno dekle ravno splezali na drevo. Učitelj v podaljšanem bivanju ju je že od daleč hitro opazil in takoj ukrepal s strogim glasom, da morata pri priči dol. Težke besede zame, ki hčerki dovolim, da pleza kamorkoli in kakor visoko sama želi. In to že od njenih prvih potegov z rokami na tleh, ko je bila stara le nekaj mesecev. Seveda me je imelo, da bi učitelju povedal svoje mnenje o plezanju na drevo, ko bi prišel bližje. A sem se zadržal. Hčerka pa je čakala na drevesu, saj je vedela, da jaz plezanje odobravam, ni pa vedela, kaj bom naredil v dani situaciji. Ko me je učitelj ob prihodu k drevesu zagledal, me je vprašal, če ji dovolim plezati. Seveda sem potrdil in z drevesa je morala le sošolka moje hčerke. Učitelju svojih pogledov na plezanje nisem omenil. Ni mi blizu vplivanje na spremembo odločitve učitelja, še posebej ne vpričo otrok. Hkrati nočem na ta način in na tej ravni prispevati k spremembam v »pravilih igre«. Poleg tega se zavedam, da učitelj le opravlja svoje naloge skladno z zakonom in da si tudi želi skrbeti za varnost otrok. Kljub temu pa bi si jaz vseeno želel, da bi otroci imeli možnost prostega plezanja na drevesa tudi v šolah in vrtcih. Zato k spremembam na tem področju skupaj z enako mislečimi ljudmi prispevam na drugačen način.

bi-tozili-solo-1

Otroci so zaviti v vato

Pogoji za igro otrok so danes zelo spremenjeni od tistih izpred 20, 30 in več let. Ena od pomembnih sprememb je bilo tudi uveljavljanje načela »varnosti« pri igranju – ta proces se je sprožal (in se še sproža) na več ravneh, eden bistvenih pa so bile tožbe staršev, ko se je otroku kaj zgodilo. Različne institucije so v želji po čim manjši denarni škodi hitro začele uvajati ukrepe, ki so v odnosu do otroka pomenili “vato” okrog njega.
Ta vata nima nobene veze z dejanskim psihofizičnim razvojem otroka, saj mu v tem oziru škodi. Vezo ima zgolj s tožbami, denarjem itd. Vata morda otroku prepreči kakšen zlom roke ali noge, ampak kaj je to v primerjavi z vso drugo škodo, ki jo povzroči. Posledice so seveda vidne šele kasneje v življenju.

Vata okrog otrok se na žalost še vedno debeli, čeprav nas je že kar nekaj (staršev in organizacij), ki jo trgamo dol z otrok.

Pri otroku, ki se skozi igro nauči obvladovati tveganje, je večja verjetnost, da bo kasneje veliko bolj konstruktivno in »trezno« deloval v rizičnih situacijah ali celo obdobjih v zasebnem in/ali poslovnem življenju. Zato je pomembno, da ima možnost za tvegano igro. Ta članek ni namenjen razlagi kaj tvegana igra je in katere so njene koristi (na to temo je napisanih že veliko besedil). V nadaljevanju članka bom le na kratko predstavil svoj pogled na zgolj eno »tvegano« dejavnost – plezanje na drevo, hkrati pa posredoval bralcem izjavo o starševski odgovornosti, ki jo lahko starši posredujejo vrtcem, šolam itd., kjer njihov otrok preživi veliko časa.

Simbol uspeha

Plezanje na drevo. Zakaj imajo otroci to dejavnost tako radi lahko le domnevamo. Morda zato, ker na vsaki preplezani veji doživljajo osebni uspeh. Prisotna je merica adrenalina. Kontrolo imajo v svojih rokah in glavah. Občutek kontrole je v življenju pomemben (kdor ga izgubi, ali pa ga je razvil pomanjkljivo, se mu ne piše najbolje – marsikdo je zaradi tega primoran celo poiskati strokovno pomoč). Plezanje po drevesu je zabavno. Uporabljati je potrebno kreativnost in sposobnost reševanja problemov pri zahtevnejših prestopih iz ene na drugo vejo. Skratka cel kup koristi.

Plezanje po drevesu je lahko tudi simbol uspeha – začneš na ničli, zastaviš si cilj (vrh ali pa kje vmes), čakajo te ovire (veje) in včasih je pot nevarna, biti moraš aktiven, na koncu pa se ustaviš tam, kjer želiš in uživaš v razgledu. Vmes sicer lahko tudi padeš, a to je življenje.

Kljub vsem prednostim je veliko staršev, ki svojemu otroku reče oziroma ves čas govori: »Ne plezaj! Padel boš! Da ne bi sploh začel plezati!« Stavki, ki so usidrani nekje v možganih – tudi takrat ko se “otrok” loti kariere. Stavki, ki hromijo in ne dovolijo uresničiti lastnih sanj. Imamo pa tudi starše, ki otroke kaznujejo, če splezajo na drevo.

Da, plezanje na drevo je (lahko) tvegana, nevarna dejavnost, lahko pa je poligon, kjer bo otrok pridobil številne spretnosti, prepričanja in občutke o lastnih zmogljivostih, ki mu bodo koristile celo življenje. Lahko mu sicer proizvajalci igral ponudijo umeten in varen poligon (pogosto tudi plačljiv), a drevo je realna stvar. Realno tveganje, stvarno življenje.

Strgajmo vato dol z otrok

Pri NATURU nimamo projekta, ki ne bi vključeval tudi priložnosti za tvegano igro otrok. Menimo, da je to za njih manj nevarno od stalnega sedenja pred ekrani in stalne kontrole s strani odraslih – na dolgi rok seveda. Z našimi projekti prispevamo k trganju vate dol z otrok.

S tem tudi mi tvegamo. Tvegamo tožbe, tvegamo negativno medijsko pozornost itd. A to tveganje sprejemamo. Tudi zavarovali smo se za ta primer. S plačilom zavarovanja in s tem, da damo običajno staršem na naših projektih v podpis izjavo, s katero prevzamejo tveganje oni.

Kaj pa vi? Bi tožili šolo, če bi vaš otrok na šolskem igrišču ali na športnem dnevu padel z drevesa in si zlomil kakšno kost? Ali pa če bi se mu zgodilo še kaj hujšega? Če ne bi, jim običajno vaša ustna izjava ne bi zadoščala, ne bi ji zaupali. Želeli bi pisno izjavo, da bi se res lahko razbremenili pritiska potencialne tožbe in sproščeno otroka podpirali pri npr. plezanju na drevo.

Začelo se je novo šolsko leto in s tem novi športni dnevi, šole v naravi, podaljšano bivanje itd. Za te dogodke in trenutke smo pri NATURU oblikovali predlog pisne izjave, ki si jo lahko natisnete, podpišete in oddate v šoli, vrtcu itd.: Izjava o prevzemu starševske odgovornosti (pdf). Lahko si tudi oblikujete svojo. Res ni potrebno, da je vaš otrok prikrajšan za plezanje po drevesu ali katero drugo obliko tvegane igre, če tega ne želite. Imate moč, da to spremenite, spreminjate. S takimi ali drugačnimi dejanji, majhnimi ali velikimi. In to velja za katerokoli področje v življenju, ki vam ni všeč.

IZJAVA O PREVZEMU STARŠEVSKE ODGOVORNOSTI (pdf)

Gregor Rožanc

Gregor Rožanc

Sem univerzitetni diplomirani socialni pedagog, vzgojitelj v Vzgojnem zavodu Kranj, ustanovitelj in predsednik društva NATURO in oče dveh deklic. Osredotočam se na raziskovanje otroške igre in povezanosti otrok z naravo, za kar menim, da sta dve zelo pomembni sestavini za zdrav razvoj otroka.

Povezovanje otrok z naravo pa je tudi osrednje poslanstvo društva Naturo, ki v ta namen izvaja številne projekte – igralne in družinske dni, družinske in otroške tabore, gozdno varstvo otrok, rojstne dneve v naravi, izobraževanja itd.
Gregor Rožanc
Ocena:
[Skupaj: 10 povprečno: 4.4]

Morda vas zanima tudi ...

Gregor Rožanc

Gregor Rožanc

Sem univerzitetni diplomirani socialni pedagog, vzgojitelj v Vzgojnem zavodu Kranj, ustanovitelj in predsednik društva NATURO in oče dveh deklic. Osredotočam se na raziskovanje otroške igre in povezanosti otrok z naravo, za kar menim, da sta dve zelo pomembni sestavini za zdrav razvoj otroka. Povezovanje otrok z naravo pa je tudi osrednje poslanstvo društva Naturo, ki v ta namen izvaja številne projekte – igralne in družinske dni, družinske in otroške tabore, gozdno varstvo otrok, rojstne dneve v naravi, izobraževanja itd.

Dodaj odgovor