Učenje učenja ali kako naj se učim?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Učenje je delo, ki se ga mora naučiti vsak posameznik. Prav tako, kot se mora čevljar naučiti delati čevlje, šivilja šivati obleke, zidar zidati hiše, se mora vsak učenec naučiti, kako naj se uči. Tako postane učenje lažje, zanimivejše in prijetnejše, predvsem pa bolj učinkovito!
Dejavniki učenja
Na učinkovitost učenja vplivajo:
• telesno počutje otroka;
• otrokove umske sposobnosti;
• otrokovo duševno počutje in zdravje;
• delovni pogoji, v katerih se otrok uči;
• motivacija;
• kako se otrok uči: metode učenja, učne tehnike in delovne navade;
• naše ravnanje z otrokom;
• čas za učenje.
Motivacija za učenje
MOTIVIRATI = SPODBUDITI, NAVDUŠITI
Samo učne in delovne tehnike niso uspešne, če ni motivacije, veselja in vzgiba za učenje.
Motivacija je tesno povezana z učenjem. Motivacija je ključnega pomena za učenje. Kjer ni motivacije za učenje, tam ni učenja. Motivirani učenci kažejo zanimanje za aktivnosti, pridno delajo, se počutijo samozavestne, vztrajajo v nalogi in dobro napredujejo.
Če pogledamo na motivacijo še z učiteljevega zornega kota, ugotovimo, da je prav on tisti človek, ki naj bi pri učencih čim pogosteje netil in zanetil motivacijo (notranjo ali zunanjo), zanimanje in navdušenje, ne le za šolske predmete, ampak tudi za širši spekter dejavnosti, za življenje.
Motivacija in učni uspeh
Mnogim šolskim neuspehom na žalost botruje pomanjkanje motivacije. Na žalost se pogosto dogaja, da se začnejo križi in težave še doma, ker v šoli ni uspeha. Tako učenci ob grajah v šoli in doma izgubijo zaupanje vase. Zato je potrebno ta začarani krog presekati.
Dejavniki motivacije
Poznamo notranje in zunanje motivacijske dejavnike.
a) Notranji motivacijski dejavniki: Notranja motivacija se nanaša na učenje iz vedoželjnosti.
Če želimo povečati notranjo motivacijo, je nujno, da učitelj ustvari okolje, v katerem bodo imeli vsi učenci možnost odkriti, da njihov trud, vložen v učenje, omogoča doseganje občutka uspešnosti. Količina časa in truda, ki jo morajo učenci vložiti, če želijo doseči uspeh je od učenca do učenca različna, potrebujejo pa vsi pravi pristop za dosežen uspeh.
b) Zunanji motivacijski dejavniki: so stvari, osebe, dogajanja in pojavi v okolju. Takšna dejavnika sta pohvala in graja. Pohvala je na splošno bolj učinkovita kakor graja.
Učne navade
Učne navade so vse dejavnosti, ki olajšajo učenje. Dobro razvite delovne navade omogočajo
uspešno učenje brez odvečnega napora.
Raziskave kažejo, da so učne navade slovenskih šolarjev izjemno slabe. Pomemben razlog za tako stanje je neprimeren način učenja doma. Večina učencev se uči tako, da snov prebere in jo nekajkrat s svojimi besedami ponovi. Pri takem učenju so učenci preveč pasivni. Tako učenje je nenaravno in dolgočasno, zato človek kmalu začuti odpor do takega načina dela. Poleg tega je neučinkovito, saj je bolj usmerjeno na učenje na pamet kot na razumevanje dejstev.
Učinkovito učenje
Aktivno učenje
Ko prepoznamo in odstranimo motilce, se lahko posvetimo učenju … aktivnemu, seveda! Branje besedila in učenje na pamet ni aktivno učenje. Besedilo učne snovi je napisano tako, da moramo z njim nekaj narediti. Skratka, ne beremo romana. Zato je pri učenju obvezno, da imamo pri sebi blokec, post listke, barvice, flomastre, antistresno žogico … tisto, kar v otroku spodbudi, da je ob branju učne snovi aktiven.
Učenje je eksperimentiranje
Ker je učenje eksperimentiranje, zato naj preizkuša različne tehnike, če še nima tiste, ki bi mu najbolj koristila.
Pri učenju lahko:
- uporablja barve,
- izpisuje (ne prepisuje celotnega besedila, ampak samo ključne besede, ki bodo spomnile na tisto, kar mora znati),
- v definicijah spremeni besede v slike,
- uporablja post listke,
- mnemotehnike: te pomagajo, da si določeno besedo, definicijo ali besedilo lažje zapomnimo, predvsem pa spodbudijo, da iščemo lastne, osebne asociacije na učno snov in jo naredijo bolj zabavno.
Priprava na učenje
Zaupanje vase
Mnogi dosegajo neuspeh, ker ne verjamejo vase. Prvi korak v pravo smer je torej zaupanje vase in v svoje sposobnosti.
VAJA:
Da bi otrok zaupal vase, naj premisli, kaj vse mu je že uspelo, zatem pa naj si poskuša predstavljati, kaj bo videl, slišal in občutil, ko bo dosegel svoj želeni cilj.
S tem da svoje cilje jasno izraža, jih obdela na zavestni ravni, hkrati pa preko občutenja uspeha ob dosegu cilja vpliva na podzavestno delovanje. Jasna predstava in zaupanje v lastne sposobnosti dajeta otrokovi volji moč.
Pozitivne afirmacije in pozitiven pristop
Pri učenju lahko pomagajo tudi pozitivne afirmacije. Če otrok misli, da je uspešen v učenju, bom kmalu uspeh tudi zaznal. Skrivnost je v pozitivnih mislih in besedah: »Sposoben sem. Zmorem. Uspešen sem.«
Pomembno je, da ne meče puške v koruzo, da se zaveda, da so v življenju zmage in porazi, vzponi in padci, in da je treba treba znati prenesti oboje.
Postavljanje ciljev
Drugi pomemben korak v pravo smer pa je ta, da si učenec (s pomočjo staršev ali učiteljev) zastavi jasne cilje.
Vsi, ki pri svojem delu uporabljajo delovni načrt, so uspešnejši, bolj samozavestni, saj se zavedajo, da imajo vajeti v svojih rokah.
VAJA: Otrok naj razmisli, kakšni so njegovi cilji za novo šolsko leto, v katerih predmetih je uspešen in v katerih manj, kakšne ocene želi imeti in kako jih bo dosegel …
Učni načrt učenja
Določite si učni načrt, da boste lažje predelali gradivo.
KDAJ? Učil se bom vsak dan dve uri z odmorom/cel popoldan s presledki …
KJE? Doma, v knjižnici, zunaj …
KAKO se bom učil? Knjige, zapiski, skice, tabele, miselni vzorci, svinčniki, flomastri, nalepke, samolepilni lističi, računalnik …
Sestavni deli procesa učenja: branje, zapisovanje, poslušanje, izpisovanje, analize besedil, ugotavljanje bistva snovi, ponavljanje, razdelitev gradiva, poročanje o naučeni snovi, podčrtovanje, iskanje informacij, poudarjanje ključnih besed,…
Priporočam, da ob sedenju pri računalniku otroci delajo kratke odmore, se pretegnejo, naredijo kak počep, se za trenutek zazrejo skozi okno in si odpočijejo oči.
Upravljanje s časom
Najbolj nesmiselno od vsega je učenje brez konca in kraja. Na delovno mesto je dobro postaviti uro in se naučiti loviti minute, saj je vsaka dragocena.
Naučiti se mora čim več v krajšem času, zato da mu bo ostal čas za igre s sovrstniki, za druge interese in aktivnosti.
Tudi učenje je neke vrste trening, prav tako kot pri športu. Če športnik hoče napredovati, mora teči vsak dan in vsak dan malce hitreje in dlje kot prejšnji dan.
Učenci se morajo naučiti svoj čas načrtovati. Vsako delo ima svoj odmerjeni čas. Najslabše je prazno sedenje pri knjigah, ki traja v nedogled in je neučinkovito.
Učni kotiček naj bo urejen
Kraj učenja je zelo pomemben za učenje, potreben pa je tudi mir. Otrok naj si uredi miren kotiček, ki bo samo njegov. Prostor naj si uredi po svojem okusu – privlačno, prijazno, prijetno – tako, da mu bo všeč. Okrasi ga naj z risbami, ki jih je sam narisal, posterji ali izrezki iz revij, ki jih je sam izbral. Naj pa ne pozabi na preglednice, skice, tabele, formule, ki jih vsak dan potrebuje in je prav, da jih ima vedno pri roki.
Delovna miza naj bo urejena.
VAJA: Pomislite na lepo pospravljeno in zatem na razmetano omaro. V kateri boste prej našli svojo najljubšo majico?
Ne smemo pa pozabiti tudi na zračenje prostora.
Možgani potrebujejo odmor
Tudi možgani potrebujejo počitek.
Popolna koncentracija ponavadi traja 20-30 minut, potem začne upadati (misli uhajajo drugam, postanemo nemirni, želimo si klepeta ipd.).
Namesto vztrajanja na 45-minutnem ali enournem učenju (in celo več), v čas učenja raje vključimo učinkovit odmor. Kratek in aktiven, 5-minutni: metanje žogice na košarkaški koš, ustvarjanje s plastelinom, sprehod s psom, branje enega poglavja v knjigi …
Sproščanje in vizualizacija pri učenju
Ena od možnosti pa so tudi vaje za sproščanje. Te vaje lahko naredi otrok sam, še bolje pa je, da ga pri tem nekdo vodi.
Mišično sproščanje je še bolj učinkovito, če poteka preko vizualizacijske zgodbe, ki mu jo pripovedujete. Namen je, da popolnoma sprosti napetosti v telesu. Med sproščanjem lahko leži ali sedi, pomembna je udobnost. Potujte po telesu od zgoraj navzdol in postopoma sproščajte obrazne mišice, roke, ramena, trebuh, noge, stopala … V ozadju pa naj se sliši sproščujoča glasba. Preverjeno tak način sproščanja deluje tudi pri dečkih, ne samo deklicah.
V sproščanje pa lahko vpletemo še vizualizacijo (kako želi, da poteka ocenjevanje, govorni nastop ipd).
Ob koncu pa zaslužen počitek
Počitek je sestavni del dela. Po vsaki aktivnosti, pa naj bo fizična ali miselna, potrebujemo čas za počitek, sprostitev in »polnjenje baterij«. Premislimo, kaj je tisto, kar otroka popolnoma sprosti in ga napolni z novimi močmi. Je to tek, kolesarjenje, sprehod, sprehod, branje knjige, računalniške igrice, druženje s prijatelji …?
Nagrada za uspeh
Veliko truda in dela je bilo vloženega za uspeh, ki ga je otrok dosegel. Naj bo ta uspeh motivacija za naprej. Ustavimo se in pohvalimo.
Zatem postavimo nove cilje, ki bodo kot vlečnica vlekli naprej.
Če otrok ni bil tako uspešen, kot si je želel, ga spodbudimo, da gre naprej in vztraja. Neuspehi, mali in veliki, so del življenja. Napake tudi. Vendar napaka je napaka edino takrat, ko se iz nje ničesar ne naučimo.
V Novi Gorici vodim učni studio za otroke, kjer imam več kot 100 rednih tečajnikov.
Lani novembra je izšla moja knjiga za otroke »Mavrični zaklad«, ki predstavlja pravljični uvod v mavrični svet čustev. Knjiga poudarja pomen čustvenega opismenjevanja otrok, pozitivne komunikacije in uporabe pozitivnih afirmacij, predvsem pa želi vse starše in ostale odrasle, ki so kakor koli prisotni v življenju otrok, ozavestiti, da ima vsak otrok samo eno otroštvo, odrasli pa pustimo za seboj dragocen odtis, ki naj bo poln ljubezni.
- Ali veste, kaj vaš otrok počne na telefonu, kakšno vsebino gleda in komu kaj pošilja? - 27. 2. 2023
- Pozitivne afirmacije – nov mentalni program - 1. 3. 2022
- Draga mama, kar zalivamo, to raste! - 28. 2. 2022