Skoraj pravi cirkus

Kadar moji odidejo v vrtec in službo in ostanem sama z igračami, se pri nas dogaja marsikaj. Z igračami ne dovolimo, da bi nam bil dolgčas. Tako smo se zadnjič odločili, da priredimo čisto pravi cirkus.

Hmmm … Kaj pa sploh potrebuje čisto pravi cirkus? »Klovne, seveda!« je rekel mali klovn iz porcelana, ki sedi na visoki polici. »Akrobate!« se je spomnil plišasti kuža. »Ja, takšne, ki hodijo po vrveh in delajo prevale visoko v zraku,« je dodal medvedek. »In čarovnike!« je bila očarana punčka. »In leve, ki skačejo skozi ognjene obroče,« je bil čisto navdušen fant iz lego kock. Ohjej! Veliko dela nas čaka, če želimo pripraviti cirkus.

Klovn se je seveda prvi javil, da bo pripravil smešno točko. Da bo nekaj začaral, se je odločil zajček. Čeprav nihče ni bil prepričan, kakšna bo njegova točka, ker običajno potegnejo čarodeji zajce iz klobuka, zdaj pa ne vemo, ali bo mogoče zajec potegnil iz klobuka čarodeja.

Ko sem vprašala, kdo se javi za hojo po vrvi, najprej ni bilo kandidata, na koncu pa se je le opogumil maček. Saj on vendar hodi tudi po strehah in pleza po visokih drevesih. Obljubili smo mu še dežnik za ravnotežje in že je hitel trenirat.

Ko je beseda nanesla na skok skozi ognjeni obroč, pa ni bilo kandidata. Pri naši hiši sploh nimamo leva, kaj šele takšnega, ki bi bil dovolj pogumen za tako vratolomen podvig. Če smo želeli izpeljati tudi to točko, sem se morala sama opogumiti.

Medvedek se je ponudil, da bo moj pomočnik in mi bo držal obroč. Šla sva trenirat na posteljo. Skoki so mi šli kar dobro, a zaradi varnosti nastopajočih in gledalcev smo se na koncu odločili, da obroča ne bomo prižigali in bomo izvedli samo skok skozi obroč, namesto skozi ognjeni obroč.

In nato smo povabili vse ostale igrače na predstavo v skoraj čisto pravi cirkus. Glede na to, kako glasno so se smejali in kako navdušeno so ploskali, mislim, da nam je uspelo pripraviti odlično predstavo.

Se beremo.
Škrip-škrap do takrat!