Ali naj starši srednješolca še preverjajo eAsistent? Kje se konča skrb in začne nadzor

V osnovni šoli je marsikateremu staršu samoumevno, da pogleda eAsistent, preveri napovedana ocenjevanja ali opazi izostanek. Ko otrok postane srednješolec, pa se pojavi težje vprašanje: ali naj starši še vedno spremljajo vse, kar lahko vidijo, ali je čas, da del nadzora zavestno opustijo?

Kratek odgovor je: eAsistenta ni treba nehati uporabljati samo zato, ker je otrok v srednji šoli. Smiselno pa je spremeniti način uporabe. Pri srednješolcu naj bo cilj vse manj upravljanja njegovega šolskega dne in vse več dogovorjene podpore. Starš je še vedno starš, toda najstnik potrebuje resnične priložnosti, da sam spremlja roke, pove za oceno, popravi napako in prosi za pomoč.

To je tudi pomembna razlika med splošno uporabo eAsistenta za starše in vprašanjem, kaj se spremeni, ko je otrok že srednješolec. Tehnologija ostane ista; razmerje med odgovornostjo starša in mladostnika pa bi se moralo postopoma spreminjati.

Zakaj je eAsistent za starše srednješolca še vedno uporaben?

Po aktualnih informacijah ponudnika mojAsistent staršem omogoča elektronsko komunikacijo s šolo, vpogled v urnik in šolske dogodke ter, odvisno od storitve in podatkov, ki jih šola vnaša, tudi spremljanje ocen, napovedanih ocenjevanj, izostankov in drugih informacij. Zato je lahko praktičen kanal za pregled pomembnega dogajanja.

Težava torej ni dostop do informacij. Ključno je, kaj starš naredi z informacijo, ki jo vidi.

Če opazite dvojko in počakate, da najstnik sam pove, kaj se je zgodilo, ste informirani, vendar mu puščate odgovornost. Če mu minuto po vpisu ocene pošljete sporočilo »Zakaj si dobil 2?«, eAsistent hitro postane podaljšek starševskega nadzora.

Dobro merilo: ali informacija sproži pogovor ali upravljanje?

Meja med skrbjo in nadzorom ni enaka v vsaki družini. Pomaga pa preprosto vprašanje: ali zaradi tega, kar vidim v aplikaciji, otroku pomagam prevzeti odgovornost ali jo prevzemam namesto njega?

Skrb je lahko: »Vidim, da se ti zadnje tedne nabirajo izostanki. Se dogaja kaj, pri čemer potrebuješ pomoč?« Nadzor pa je bližje temu: »Pregledala sem ti vse ocene in teste za naslednja dva tedna. Danes boš delal matematiko, jutri angleščino.«

Srednješolec se samostojnosti ne nauči na svoj 18. rojstni dan. Uči se je skozi manjše odločitve, napake in posledice. Tudi v našem članku o tem, kako se razvija samostojnost mladostnika, je bistvo podobno: starš ostaja blizu in na voljo, ne opravlja pa nalog, ki jih mladostnik že zmore prevzeti.

Pet znakov, da je spremljanja morda preveč

• Za oceno izveste in se odzovete prej, kot jo najstnik sploh lahko omeni.
• Vi bolje poznate njegove roke kot on. Sami spremljate teste, predstavitve, domače naloge in ga sproti opominjate.
• Vsaka slabša ocena sproži intervencijo. Takoj iščete dodatno razlago, načrtujete popravljanje ali kontaktirate šolo, še preden najstnik poskusi težavo urediti sam.
• eAsistent preverjate predvsem zato, da bi ugotovili, ali vam je kaj zamolčal. Tak način hitro spremeni orodje za šolo v test zaupanja.
• Najstnik čaka, da boste vi opazili problem. Ker ve, da spremljate vse, mu ni treba razviti lastnega sistema.

Če se prepoznate v eni od teh točk, ni treba narediti nenadnega obrata in eAsistenta nikoli več odpreti. Bolj koristno je zmanjšati spremljanje na področjih, ki jih najstnik že obvlada.

Kako se dogovoriti za uporabo eAsistenta brez skrivnega nadzora

Pri srednješolcu je dober začetek odprt dogovor. Naj ve, da imate dostop in kaj nameravate spremljati. Skrivno preverjanje sicer lahko prinese več podatkov, težko pa gradi zaupanje.

1. Določite, kaj ostaja odgovornost starša

Starš lahko še vedno spremlja sporočila šole, pomembne administrativne informacije, nepojasnjene izostanke ali večje spremembe, ki zahtevajo njegovo sodelovanje. Ni pa nujno, da zaradi tega vsak dan pregleduje vsako oceno in vsak napovedani test.

2. Določite, kaj prevzame srednješolec

Najstnik lahko praviloma sam spremlja svoje ocenjevanje, organizira učenje, pove za slabšo oceno in najprej sam razmisli, kako bo ukrepal. Če potrebuje pomoč, naj se uči tudi tega, da zanjo pravočasno prosi.

3. Dogovorite se, kdaj se starš aktivneje vključi

Dogovor je lažji, če niso pomembna samo pravila, ampak tudi izjeme. Več spremljanja je lahko smiselno, če se težave ponavljajo, če se uspeh nenadoma močno spremeni, če se kopičijo nepojasnjeni izostanki, če mladostnik sam pove, da ne zmore organizirati obveznosti, ali če šola opozori na problem.

Takrat dodatna pomoč ni kazen. Pomembno pa je, da ima namen in da se po izboljšanju razmer spet zmanjša.

Prvi letnik je lahko prehodno obdobje

Za dijaka prvega letnika je lahko prehod iz osnovne v srednjo šolo velik organizacijski preskok: novi profesorji, drugačen urnik, več poti, več samostojnega dela in pogosto daljši dnevi. Zato ni nič nenavadnega, če starši na začetku spremljajo nekoliko več.

Vendar naj bo to prehod, ne nov trajni režim. V vodiču o prvem letniku srednje šole brez pretiranega nadzora poudarjamo prav postopno predajanje odgovornosti. Lahko se na primer dogovorite, da prvi mesec enkrat tedensko skupaj pogledate, kako mu gre organizacija, nato pa skupni pregled opustite, če ga ne potrebuje več.

Kaj pa, če najstnik reče: »To je moja stvar«?

Deloma ima prav. Ocene, odnosi s profesorji in vsakodnevna organizacija postajajo vse bolj njegova odgovornost. Toda srednješolec je še vedno mladostnik, starši pa imajo v njegovem življenju pomembno podporno vlogo.

Zato odgovor ni niti »vse moram vedeti« niti »nič me ne zanima«. Bolj uporabno sporočilo je: »Šola je vedno bolj tvoja odgovornost. Mene zanima, kako ti gre, in pomagal ti bom, ko bo treba. Ne želim pa voditi tvojega šolanja namesto tebe.«

Tak pristop je blizu temu, kako lahko starši ostanejo prisotni tudi pri najstnikovih šolskih obveznostih brez nepotrebnega pritiska: zanimanje ostane, vsakodnevno upravljanje pa se umika.

Tri vprašanja pred naslednjim odpiranjem eAsistenta

Preden aplikacijo odprete še enkrat, se lahko vprašate:

1. Kaj želim izvedeti? Pomembno informacijo ali samo preveriti, ali je vse pod nadzorom?
2. Kaj bom naredil z informacijo? Počakal na pogovor ali takoj posegel?
3. Bi bilo za najstnikovo samostojnost bolje, da tokrat ne preverim?

Včasih bo odgovor, da je smiselno pogledati. Drugič bo koristneje pustiti prostor, da otrok pride do vas sam.

Cilj ni manj zanimanja, ampak drugačna vloga

Staršem srednješolca ni treba postati brezbrižni, da bi spoštovali njegovo samostojnost. Še vedno lahko vprašajo, kako gre, opazijo spremembe, ponudijo pomoč in stopijo v stik s šolo, kadar je to potrebno.

Razlika je v tem, da eAsistent ne postane komandna plošča, s katere starš vodi najstnikov šolski dan. Dober cilj je, da srednješolec z vsakim letom potrebuje manj zunanjega opominjanja in več stvari uredi sam. Starš pa ostane dovolj blizu, da lahko pomaga, ko je pomoč res potrebna.

Najboljša meja med skrbjo in nadzorom zato ni število prijav v aplikacijo. Je vprašanje, kdo po prijavi še vedno nosi odgovornost za šolo.