Moj otrok še ne sedi – naj mu pomagam?

Moj otrok še ne sedi - naj mu pomagam?

Pred časom je k nam prišla mamica z 11-mesečnim otrokom. Na vprašanje, zakaj je prišla, je odgovorila, da zato, ker njem otrok noče plaziti, ampak da samostojno sedi in se obrača s hrbta na trebuh.

V teh mesecih se nekateri postavijo na noge in poskušajo hoditi. Seveda to ni merilo! Ko smo otroka opazovali, smo mamico prosili, naj ga položi na hrbet in ta se je takoj obrnil na trebušček. Obrat je bil zelo hiter, ampak žal nepravilen, a nič zato, žal pa se je s tem vsa aktivnost otroka končala. Sicer zelo lepo pase kravice in drži glavo, vendar so bile roke zelo pasivne. V tem trenutku smo spoznali, da otrok samostojno ne more še sedeti. Otrok na trebuščku tudi ni imel zanimanja za igračo pred njim ali za kaj drugega.

Kdor razume lokomotorni razvoj otrok, ve, da v takšnem stanju otrok ni sposoben samostojnega sedenja. Ponovno smo vprašali mamico za otrokovo sedenje in kako to otroček izpelje. Ta ni čakala in na hitro ga je pobrala s tal ter ga posedla. V tem trenutku je bilo vse jasno.

Ogromna je razlika med besedami sedeti in posesti

Otrok je resnično sedel, sicer zelo zvit in nesposoben se samostojno držati, ampak je sedel. Mamica je bila v dobri veri verjetno zelo ponosna, da njen otrok samostojno sedi. Skratka, svojemu otroku je poenostavila pot k samostojnemu sedenju s tem, da ga je dvignila in enostavno posedla. Žal pa je ta samostojna pot tu zelo ključna in potrebna. Otrok ima gensko pogojeno, kdaj je približno čas za sedenje, plazenje, stanje itd. in da je to ena izmed stopnic razvoja, ki pride, ko se otrok sam za to podzavestno odloči in si pot poišče sam. Mora poizkušati, razmišljati, iskati in premagati zelo veliko slepih poti. S tem se njegovo telo krepi, gibi se avtomatizirajo in pridobivajo na zanesljivosti.

Na tej poti je nekaj ključnih trenutkov, kot je, recimo, stranski sed, ko se otrok bočno naslanja s svojo roko in se počasi usede. Skozi te pridobljene izkušnje mora otrok iti in jih ne sme izpustiti, saj je od tega odvisen naslednji korak v razvoju. Celoten razvoj lahko primerjamo s sestavljankami, kjer en delček spada k drugemu. V primeru, da se otrok razvija fiziološko, gre skozi vse faze tako kot mora in se prej ali slej samostojno usede. Samostojno sedenje je v bistvu zaključek poti, ker je otrok na njega popolnoma pripravljen. Seveda bo sedenje na začetku nestabilno, v položaju bo zdržal samo nekaj minut in kdaj tudi padel, ampak bo s treningom sedel zelo lepo, stabilno, z ravno hrbtenico.

Sedaj se bomo vrnili k našemu nekajmesečnemu otročku. Vso opisano razvojno pot je otrok preskočil, ker je bilo posedanje pasivno. Sicer je v sedenju zdržal (zaradi vsakodnevnega treniranja z mamico), ampak kvaliteta ni mogla biti drugačna kot zelo slaba. Saj to ni bila njegova lastna vztrajnost. Naš otrok bo rabil terapijo, rabil bo našo pomoč, mamica pa bo morala biti vztrajna in odgovorna. Mi smo lahko njegov vodič, lahko ga motiviramo, usmerjamo na pravo pot, vendar morata z mamo sama zdržati vso to pot k pravilnemu razvoju.

Ne pomagajte svojim otrokom v njihovem razvoju

  • ne posedajte, če tega sami ne zmorejo,
  • ne postavljajte jih, če tega sami niso sposobni narediti,
  • ne kupujte hojice ali pripomočkov, ki naj bi pomagali stati, sedeti, hoditi.

VSE TO JE NASPROTJE – škodujemo jim.

Skratka, če otrok še ne zna teh stvari, ni še pravi čas. V primeru, da si otroci na svoji poti ne zgradijo optimalne, kvalitetne gibalne osnove, bodo imeli vse predpogoje, ki vodijo v slabo držo in dolgoletne težave s hrbtom. Razlikovati moramo med ciljem in potjo do njega. V našem primeru je to sedeti in posedati.

ZA KONEC en dober nasvet. Ko Vas pediater na sistematskem pregledu vpraša »ŽE SEDI«? ali »ŽE STOJI?«, to vsekakor ne pomeni, da s tem misli, da bi vaš otrok to že moral znati. Bilo je zgolj vprašanje, zato ne iščite 1000 in enega razloga, zakaj je vprašal.

To vas samo vodi k nepotrebnim korakom, takoj drugi dan boste začeli raziskovati in na silo posedati vašega otroka. TO JE NAPAČNO RAZMIŠLJANJE.

Ostanite mirni, posvetite svoj čas otroku. Ne prehitevajte!

Denisa Lavrenčič

Denisa Lavrenčič

Akreditiran inštruktor lokomotornega, socialnega in mentalnega razvoja za dojenčke in predšolske otroke, akreditiran reševalec iz vode in akreditiran vaditelj otroškega plavanja in terapevt v vodnem okolju.
Denisa Lavrenčič
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Denisa Lavrenčič

Denisa Lavrenčič

Akreditiran inštruktor lokomotornega, socialnega in mentalnega razvoja za dojenčke in predšolske otroke, akreditiran reševalec iz vode in akreditiran vaditelj otroškega plavanja in terapevt v vodnem okolju.

Dodaj odgovor